Si spregledal ime in priimek prijaznega Kanadcana?
Ampak, ce bi jaz napisala, da je vec problemov tam, kjer je vec priseljencev iz dolocenih drzav, bi bila pa rasistka.
Da ne bo nesporazumov. Govorimo na splosno, o povprecju. V povprecju je opazna razlika.
Ne bi bila, ker je to res samo tako kot je v Kanadi Haso kanadčan je v Sloveniji slovenec in ko naredi piz.darijo piše slovenski državljan Hajrudin A. je pretepel ženo in njeno mamo, ker je zažgala kosilo.
He he isto pri nas, sploh zadnji stavek 🙂 sem par dni nazaj videla nekaj podobnega v NoFrills-u ja res kot vrtec 🙂
Ce bi v ga Sloveniji blagajnicarka poslala nazaj na njegovo crto, bi jo verjetno najmanj nadrl.
Potem so Kanadčani res tako prijazni, kot pravijo? Pa "sorry" uporabijo v skoraj vsakem stavku?
Odgovor je JA, no ne glih v vsakem stavku ne uporabljajo sorry ampak zelo pogosto, tudi sama sem sedaj taka postala haha, pac navada. To sem opazila predvsem prvo leto ko sem prisla v Kanado, sorry, sorry haha mi je odmevalo v glavi. Zdaj tega ne opazim vec, ker je postalo del vsakdana, opazim recimo v trgovini, ko imamo tiste ta velike vozicke pa se je zadnjic en kanadcan zvijal da bi prisel skozi teh vozickov in mi je rekel PRAV PRIJAZNO SORRRRYYYY 🙂 tko da mu je bilo res zal haha, v Sloveniji verjetno to se opazili ne bi haha. Ali pa ko ti pridrzijo vrata, sorrrrryy 🙂 pa ce jih ti ne pridrzis za nekoga drugega je znak da si pac nevljuden. Tako da ko pridrzis vrata obvezen nasmesek in SORRY 🙂
Tega ne oporekam, ampak to je pocela katoliska cerkev z zegnom drzave in ta praksa se je zakljucila, ko sem jaz bila otrok. Smrtnost ni bila 50% - to je laz. Kot odrasli so nekateri od teh otrok naredili samomor. Taki so ponavadi imeli se druge probleme, pogosto drogo. Ali so bile za to krive Residential Schools, da so se kot odrasli drogirali in se ubili, ne vemo. Takih je dosti tudi pri drugih ljudeh. Ostalo je res.
Poznam osebno 2 cloveka, ki sta bila vzeta starsem Indijancem. Njega so vzeli pri 4 letih, ga dali k nunam, kjer so ga babnice nune teple za vsako malenkost. Potem ga je posvojila ukrajinska druzina, kjer so ze sami imeli kopico otrok in so bili bolj pri ta revnih, zato mu spet ni bilo lahko. Veliko popoldnevom je hodil ob cestah in v jarkih nabiral odvrzene konzerve in steklenice in jih prodajal, da si je kupil kak priboljsek. Ampak pravi, da mu ni bilo lahko, ce bi ga pustili pri starsih, bi mu bilo se slabse, ker sta bila oba cisto zapita.
Drug primer: njena mama je bila Indijanka, prostitutka in odvisnica od drog. Svoje otroke je stepala kar naprej, saj je s strankami seksala nezascitena. Otroke so ji vzeli. To, ki jo poznam, je posvojil par, za katera pravi, da sta bila najboljsa starsa na svetu. In pravi, da ce bi jo pustili mami, bi tudi sama postala prostitutka in odvisnica od drog, zato je hvalezna, da so jo vzeli.
Verjamem, da pri vseh otrocih doma ni bilo tako porazno kot pri teh dveh in da so takim otrokom iz urejenih druzin zares naredili veliko skode. Do zdaj so nekdanji otroci iz Residential Schools dobili okoli 5 milijard odskodnine, dobrih 64 000 $ na posameznika. Ce je to zadosti, vejo oni sami. Zagotovo niso vsi enako trpeli, ampak odskodninaa, se mi zdi, je bila za vse enaka.
Indijanci so edini narod, ki imajo univerzitetno solanje zastonj, a to priliko izkoristijo zelo redki. Zakaj, ugibaj sam.
Glede sterilizacij. V dolocenih letih so sterilzirali vse po vrsti, ce so zaostajali v dusevnem in mentalnem razvoju, tudi bele otroke. Vem, ker mi je to povedala mati ene take bele hcere in sem potem brala o teh stvareh in je potrdilo njene trditve. Da je bilo teh pri Indijancih disproporcionalno precej vec, izhaja iz dejstva, da imajo veliko kronicark. Tudi s to prakso so prenehali dolgo nazaj. Pred leti je bil razvpit primer Indijanke, hude alkoholicarke, ki je bila noseca. Drzava jo je za cas nosecnosti hotela dati na zdravljenje, da bi se otrok rodil normalen. Ona je tozila drzavo in zmagala. Kaj je bilo s tistim otrokom, ne vem. Kaj bi ti naredil v takem primeru? Bi pustil njej njene pravice ali bi se boril za zdravje njenega otroka. Otroci rojeni s FASom v veliki vecini niso zmozni normalno funkcionirati v zivljenju.
Tako, dosti je, ker se ze ponavljam, kot pocena plosca. Me pa resnicno zanima, kako bi ti postopal pri nosecih alkoholicarkah.
He he isto pri nas, sploh zadnji stavek 🙂 sem par dni nazaj videla nekaj podobnega v NoFrills-u ja res kot vrtec 🙂
Ce bi v ga Sloveniji blagajnicarka poslala nazaj na njegovo crto, bi jo verjetno najmanj nadrl.
Potem so Kanadčani res tako prijazni, kot pravijo? Pa "sorry" uporabijo v skoraj vsakem stavku?
Angleži, američani, kanadčani, avstralci vsi uporabljajo ta sorry, če te pošlje v 3 pm je tvoja reakcija obvezno sorry, kao neka vljudnost tudi ob najhujši kletvici ali kritiki, pri drugih narodih je reakcija bolj konkretna, ti meni mamo jst tebi celo sorodstvo, brez sorry.
Ja, ampak za Kanadčane naj bi veljalo, da so še ekstra prijazni...
Saj smo. Americane imamo za divjake, oni pa nas za ene mile rozice. Vsak nagovor cloveka ali prodajalke v trgovini ali kogarkoli zacnes z excuse me. Ce stopis preblizu nekoga, je sorry, v trgovini en drugemu govorimo sorry in jim dajemo prednost. Na cesti se pescem ustavljamo, oni pomahajo nazaj, mi pa njim. Ce pripelje nasproti solski avtobus in se ustavi, se jaz, ki se peljem v nasprotno smer, ustavim, ker je tak zakon. Kljub temu mi sofer solskega avtobusa pomaha v zahvalo, jaz pa njemu v pozdrav, ceprav ga sploh ne poznam. Na avtobusnih postajah se razvrstimo v vrsti, v trgovinah se ne rinemo z vozovi, otroke se od malega uci, da morajo biti vljudni, najstniki te pozdravijo in ti recejo sorry, ce mimo korakajo prblizu tebe. Amapak vrat ti pa ne bo drzal. Na banki zenska na salterju vcasih pokramlja s tabo, enako v trgovini. V sluzbi je vsak drug stavek sorry, razen od nasega sefa. Ljudje razlicnih rangov se ne obravnavajo, oziroma konverzirajo kot kralj in sluzabnik, ampak bolj enakovredno. Vceraj sem nevede enemu macho mozaku meter 90 blokirala dostop do vrat avta, ko sem zlagala specerijo v avto in ko sem ga videla, sem se mu opravicila, on pa z nasmehom nazaj," Oh, no worries!", ne skrbi, nic hudega in se pomahal mi je. Teh stvari v Ameriki ni. Pika. Konec-lonec.
Podobno opazam jaz, tak nacin je tukaj. Recimo 1x v kinu mi je ena zenska ko smo ze sedeli v dvorani po nesreci nekaj pokovke na glavo stresla, in se je zacela res opravicevati. Joj a si v redu? Res mi je zal, joj upam da ti nisem unicila jakne itd...To sem dozivela in se spomnim da mi je bilo ze skoraj nerodno ampak taksni so tukaj. Ni nujno da res mislijo, pac iz navade so taki, pa to kar Leskova Mast pise da mahajo pa to to je tudi res, samo to je tudi v Sloveniji delno. Ko sem vozila po Sloveniji pa ce si se nekomu umaknil na cesti je v avtu z roko malo pomahal pac zahvala...
Tega ne oporekam, ampak to je pocela katoliska cerkev z zegnom drzave in ta praksa se je zakljucila, ko sem jaz bila otrok. Smrtnost ni bila 50% - to je laz. Kot odrasli so nekateri od teh otrok naredili samomor. Taki so ponavadi imeli se druge probleme, pogosto drogo. Ali so bile za to krive Residential Schools, da so se kot odrasli drogirali in se ubili, ne vemo. Takih je dosti tudi pri drugih ljudeh. Ostalo je res.
Poznam osebno 2 cloveka, ki sta bila vzeta starsem Indijancem. Njega so vzeli pri 4 letih, ga dali k nunam, kjer so ga babnice nune teple za vsako malenkost. Potem ga je posvojila ukrajinska druzina, kjer so ze sami imeli kopico otrok in so bili bolj pri ta revnih, zato mu spet ni bilo lahko. Veliko popoldnevom je hodil ob cestah in v jarkih nabiral odvrzene konzerve in steklenice in jih prodajal, da si je kupil kak priboljsek. Ampak pravi, da mu ni bilo lahko, ce bi ga pustili pri starsih, bi mu bilo se slabse, ker sta bila oba cisto zapita.
Drug primer: njena mama je bila Indijanka, prostitutka in odvisnica od drog. Svoje otroke je stepala kar naprej, saj je s strankami seksala nezascitena. Otroke so ji vzeli. To, ki jo poznam, je posvojil par, za katera pravi, da sta bila najboljsa starsa na svetu. In pravi, da ce bi jo pustili mami, bi tudi sama postala prostitutka in odvisnica od drog, zato je hvalezna, da so jo vzeli.
Verjamem, da pri vseh otrocih doma ni bilo tako porazno kot pri teh dveh in da so takim otrokom iz urejenih druzin zares naredili veliko skode. Do zdaj so nekdanji otroci iz Residential Schools dobili okoli 5 milijard odskodnine, dobrih 64 000 $ na posameznika. Ce je to zadosti, vejo oni sami. Zagotovo niso vsi enako trpeli, ampak odskodninaa, se mi zdi, je bila za vse enaka.
Indijanci so edini narod, ki imajo univerzitetno solanje zastonj, a to priliko izkoristijo zelo redki. Zakaj, ugibaj sam.
Glede sterilizacij. V dolocenih letih so sterilzirali vse po vrsti, ce so zaostajali v dusevnem in mentalnem razvoju, tudi bele otroke. Vem, ker mi je to povedala mati ene take bele hcere in sem potem brala o teh stvareh in je potrdilo njene trditve. Da je bilo teh pri Indijancih disproporcionalno precej vec, izhaja iz dejstva, da imajo veliko kronicark. Tudi s to prakso so prenehali dolgo nazaj. Pred leti je bil razvpit primer Indijanke, hude alkoholicarke, ki je bila noseca. Drzava jo je za cas nosecnosti hotela dati na zdravljenje, da bi se otrok rodil normalen. Ona je tozila drzavo in zmagala. Kaj je bilo s tistim otrokom, ne vem. Kaj bi ti naredil v takem primeru? Bi pustil njej njene pravice ali bi se boril za zdravje njenega otroka. Otroci rojeni s FASom v veliki vecini niso zmozni normalno funkcionirati v zivljenju.
Tako, dosti je, ker se ze ponavljam, kot pocena plosca. Me pa resnicno zanima, kako bi ti postopal pri nosecih alkoholicarkah.
To je vse res kar Leskova Mast pise, s tem da imajo univerzitetno oz. visje, visoko solanje vkljucno s collegi zastonj, ni jim treba tudi davkov placevati. In se to, v collegu jaz sem studirala Community and Justice Services in mi smo se veliko pogovarjali od te tematike ki jo je omenila Leskova Mast. Od residential schools, od tega kako huda tezava je v njihovih plemenih ko so Chiefs pa imajo ogromne probleme z alkoholom in veliko otrok se rodi s FAS-fatal alcohol syndrome, ogromno teh FAS otrok potem pristane za zapahi, ce mama pije alkohol med nosecnotjo se potem rodijo taki otroci. Jaz sem hodila v collegu s sosolcem ki je imel obadva starsa iz enega plemena sem pozabila ime, oce ni vec prisoten, mama mu pa dela na nekem sodiscu in jo klicejo Pocahontas, kar je seveda zaljivo in ja tu v Kanadi je ogromno problemov z aboriginal zenskami, ker jih je veliko prostitutk, na drogi, alkohola je veliko v teh rezervatih, raznih seksualnih izkoriscanj in podobno. V zaporih jih je zal veliko 🙁 veliko jej tudi trgovine z belim blagom med temi zenskami, sploh njihove zenske so zelo ranljive, je kar zalostno in nekako crna stran Kanade.
Mi smo pri predmetu na collegu, ki se je imenoval Restorative Justice celo en primer indigenous ljudi bolj podrobno pogledali, ne bom sla v detajle. Dogajalo se je pa v poznih 80tih letih. Problem je bil pa pedofilija, droge in pa alkohol in so to zadevo potem razresili v Healing Circle kot oni pravijo po pravilih Restorative Justice. Ali je delovalo? Mnenja na collegu so se kar trla tako v povprecju je bila vecina za to da ta praksa Restorative Justice ni kaj dosti naredila.
Leskova Mast, si bila kdaj v kaksnem rezervatu? Imas v blizini kjer zivis kaksen rezervat? Tu jih je kar precej v Ontariu, jaz se nikoli nisem bila, moras pa baje dobiti pooblastilo da lahko dostopas.
Leskova Mast, si bila kdaj v kaksnem rezervatu? Imas v blizini kjer zivis kaksen rezervat? Tu jih je kar precej v Ontariu, jaz se nikoli nisem bila, moras pa baje dobiti pooblastilo da lahko dostopas.
Sem bila v svojih zelo mladih letih veckrat. Stric je delal ene posle za njih in je imel prost vstop in je se mene nekajkrat vzel s sabo. Od tega ke veliko let. Takrat so bile manjse hise, ulice so bile takorekoc prazne, nekaj potepuskih psov je spanciralo naokoli. Nic urejeno, nobene skrbi za lepoto. Saj ne morem reci, da bi bilo nasvinjano, ampak bilo je tako bleak. Hise in par cest in nic drugega. Niti loncka roz, nobene gredice z zelenjavo, nic, kot da ljudje niso imeli nobenega interesa. Kot bi prisel na luno. Zemlje pa veliko. Ce bi tam naselili Slovence, bi takoj postavili petunije na okna, posadili lovorikovce in lipo, tlakovali poti, posejali travico, tam pa nic od nic.
Leta kasneje smo se veckrat ustavili v eni indijanski restavraciji na poti v hribe. Tista stavba je bila iz masivnega lesa, v obliki tipija, res lepa od zunaj in znotraj. Stala je na robu indijanskega rezervata, tako da ni noben dal pripomb, ce si malo pogledal po rezervatu. In slika ni bila bistveno drugacna kot se rezervatov spomnim iz svojih zelo mladih let. Kot da bi se cas za njih ustavil.
In pri Hutterites sem bila veckrat, daljni sorodniki od Amisev, ampak to je ze druga zgodba.
Leskova Mast, si bila kdaj v kaksnem rezervatu? Imas v blizini kjer zivis kaksen rezervat? Tu jih je kar precej v Ontariu, jaz se nikoli nisem bila, moras pa baje dobiti pooblastilo da lahko dostopas.
Sem bila v svojih zelo mladih letih veckrat. Stric je delal ene posle za njih in je imel prost vstop in je se mene nekajkrat vzel s sabo. Od tega ke veliko let. Takrat so bile manjse hise, ulice so bile takorekoc prazne, nekaj potepuskih psov je spanciralo naokoli. Nic urejeno, nobene skrbi za lepoto. Saj ne morem reci, da bi bilo nasvinjano, ampak bilo je tako bleak. Hise in par cest in nic drugega. Niti loncka roz, nobene gredice z zelenjavo, nic, kot da ljudje niso imeli nobenega interesa. Kot bi prisel na luno. Zemlje pa veliko. Ce bi tam naselili Slovence, bi takoj postavili petunije na okna, posadili lovorikovce in lipo, tlakovali poti, posejali travico, tam pa nic od nic.
Leta kasneje smo se veckrat ustavili v eni indijanski restavraciji na poti v hribe. Tista stavba je bila iz masivnega lesa, v obliki tipija, res lepa od zunaj in znotraj. Stala je na robu indijanskega rezervata, tako da ni noben dal pripomb, ce si malo pogledal po rezervatu. In slika ni bila bistveno drugacna kot se rezervatov spomnim iz svojih zelo mladih let. Kot da bi se cas za njih ustavil.
In pri Hutterites sem bila veckrat, daljni sorodniki od Amisev, ampak to je ze druga zgodba.
Zanimivo! Jaz sem te rezervate kanadske videla samo preko videov, ki so jih pokazali v collegu in tvoj opis se kar sklada s tem kar sem jaz videla v videu. Ne vem pa ce je zdaj tudi res tako.
Aja glede Mennonites mi jih imamo kar precej tu v Ontariu, sploh v okolici Windsorja je ena mala naselbina po imenu Chatham, baje jih je tam vec. In pa ko gres v Niagarske Slapove jih vedno vidim.
Za Hutterites nisem pa se slisala a to imajo podobno vero kot Amisi ali pa kot Mennoniti?
06.04.2020 ob 18:48