PO POTEH NIKRMANE - 4
PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

PO POTEH NIKRMANE - 4


lelj :: 09.08.2018 ob 13:22
31. JURAČAC

Ob tretji polni luni, to je aprila, so nekoč pletli Juračac in ga obesili nad hlevska vrata.
Juračac je bil iz 13 olupljenih šib spletena kita, v katero so bili v enakomernih razdaljah vpleteni 3 po barvi različni okrogli kamni, ki so imeli v premeru 5 cm.
Tako narejeno kito, ki je bila dolga 80 cm, so zvili v venec.

Juračac naj bi pri živini odganjal bolezni in jo varoval pred uroki in bajnim bitjem v podobi kače Kačunacom, ki je živini sesala kri in mleko.
Tudi ko so gnali prvič na pašo, do postavili na koncu vasi jarénčec.
To je bil lesen, z bršljanom ovit kol.

V času prve vojne, ko so bili možje na fronti, so morali vsa dela opravljati otroci.
Tako je neki fantek pri kidanju gnoja z vilami odpel juračac, ki mu je padel na glavo.
Od udarca je bil dalj časa v nezavesti.
Takrat so pravoverni, ki so že prej govorili, da juračac pletejo samo pogani, imeli v bolnikovi hiši skupno molitev, da bi izgnala hudiča, ki je iz juračaca prišel v fantkovo telo.
Molitev je pomagala in fant je ozdravel.
Ljudje so morali takrat priseči, da tistih hudičevih juračacev ne bodo več obešali na hlevska vrata, ampak le podobe svetega Antona.


Velendol
Oblizza v Benečiji
lelj :: 09.08.2018 ob 14:13
32. PLOVAN

Tisti, ki pogosto hodijo v gozd, so zagotovo kdaj videli plovan.
To je kamen, ki se je kdo ve zakaj in kdaj odtrgal od stene in zdrvel v dolino.
Na tej poti je gotovo kdo ve kolikokrat visoko poskočil in letel po zraku.
Včasih tak let plovana zaustavi drevo, da ostane ukleščen med vejami.
Pa ne za vedno.

Ni ga pametnega človeka, ki bi se drznil postati pod takim drevesom, kaj šele, da bi ga posekal.
Kajti tisti, ki ga je na tej poti tako zagozdil, je že vedel, zakaj to počne.
Zgodi se, da potem naenkrat zaukaže, da ga sile v drevesu popustijo.
Takrat odlomi plovan s svojo težo vejo in zgrmi v dolino.
Ko se to zgodi, pride zagotovo do česa hudega.
Poruši lahko hišo, uniči voz, poškoduje pa tudi ubije človeka ali žival.
Takrat se ljudje prekrižajo in rečejo:

Spet je plovan sodil,
kot mu je bilo ukazano!


Oborča v Benečiji
lelj :: 09.08.2018 ob 14:41
33. MOSTIČEK V GRAPI

Zakaj stoji tisto znamenje v Bukovski grapi, malokdo ve.
Tisti, ki ga je postavil, je svoj greh tik pred smrtjo povedal samo gospodarju.
Pri znamenju je bil nekoč lesen mostiček, čez katerega je šla steza, ki je po krajšenci povezovala vas Police z Bukovim.

Pri enem od bogatih kmetov je takrat služil hlapec.
Rad je gledal za gospodarjevo hčerko in ker se z njo kot revež ni smel poročiti, se je hotel maščevati ženinu, ki je hodil ponoči na skrivaj k njej.
Neke noči, ko ni mogel več krotiti sovraštva, je šel v grapo in nažagal plohe.
Ko se je oni drugi fant proti jutru vračal domov, so se plohi pod njegovo težo prelomili.
Padel je tako nesrečno, da se je z glavo udaril ob skalo in umrl.

Po dogodku hlapcu vest ni dala miru.
Na skrivaj je izdelal leseno znamenje in ga postavil tja, kjer je takrat stal mostiček in ki ga po tistem ni nihče več obnovil.
Dokončno pa se je rešil težke vesti šele, ko se je pred smrtjo spovedal gospodarju.

Police
lelj :: 09.08.2018 ob 15:33
34. RAJTAR

Kadar so naši predniki posadili pred hišo drevo, oreh, hruško, lipo, so na dno jame vedno položili ploščat kamen, ki so mu rekli rajtar.
Kamen je bil na obeh koncih koničasto zaključen.
Bil je naravno oblikovan, ali pa tudi delno obdelan.
Drevo, ki je imelo pod korenikami rajtar, je bilo tako obvarovano pred strelo, pa tudi rodilo je bolje.
Kadar se je tako drevo posušilo, prevrnilo, ali da so ga požagali, so rajtar vedno izkopali in ga odnesli na družinski grob.
Tudi stara pesem poje o tem:

Mir bo duša imela,
če na grobu bo rajtar imela.

Gorje tistemu, ki bo vzel rajtar z groba.
Zagotovo bo moral delati pokoro pri Škopniku, tako da bo prenašal kamenje do sodnega dne.
Škopnik, ja, to pa je neke vrste hudič.

Šebrelje
lelj :: 09.08.2018 ob 16:12
35. REPC

Živel je sam na robu gozda, v hišici, kriti s slamo.
Čeprav ni nikomur nič storil, so, če se je kaj hudega zgodilo, vedno njega obdolžili.
To je bilo zato, ker se je rodil z repom.

Neke noči, ko je v Dolini izbruhnil požar, so vsi v en glas vpili, da je to storil tisti hudič Repc.
Odpravili so se tja, obkolili hišo in jo zažgali.
Šele takrat so videli, kako prav so ravnali.
Repc je kmalu pritekel ven, ne da bi se ga ogenj prijel.
Vsi so lepo videli, da je bil kosmat in da je v resnici imel rep.
Tuleč je potem izginil v gozd, od koder se je še dolgo slišalo, kako lomi smreke.

Ker so ljudje vedeli, da je tamber najmočnejše varovalno znamenje, so ga narisali na požgano hišo, drugega pa vklesali v kamen, kjer je Repc izginil v gozd.
Repc se res ni nikoli več vrnil, a prišle so druge nadloge, ker v moč tamberja nihče več ne verjame.
Tisti kamen pa menda še danes stoji tam ob gozdu.

Tamber = šestlistno znamenje v podobi rože

Šebreljski vrh
lelj :: 09.08.2018 ob 16:32
lelj :: 09.08.2018 ob 16:47
36. KISUC

Če danes komu omeniš Kisuc, se zmrdne in posmeje.
Nič čudnega, saj imajo tak odnos do vsake stare stvari.
Zato tudi jemlje vse po vrsti hudič.
Nihče več ne spoštuje starih preizkušenih navad in opravil, niti se ne ravna po kmečki modrosti.

Čeprav je preteklo več kot 70 let, se še vedno dobro spominjam, kako je moj oče iz doline prinesel kamen Kisuc.
Opral ga je in od vseh strani pregledal, potem pa rekel, da je zagotovo tapravi, saj se v njem lepo vidi mordin.
Od takrat ga je vedno uporabljal za utež pri kisanju zelja in repe.
Pri hiši pa je bilo v rabi še nekaj starih kisucov.
Tudi jaz sem imel nekoč posebno srečo, da sem ob Kanomeljci našel pravega, ki je imel celo dvojni mordin.

Ko pa je prišel k hiši zet, je vse zmetal v grapo.
Zato ima sedaj slabo zelje in repo.
Oboje je brez tistega pravega kislega okusa, ki ga da le mordin.

Kisuc = ploščat, ovalen prodnik, težak okoli 10 kg, različnih barv
Mordin = črta, pega, ki se zavija v krogih po površini kamna

Šebreljski vrh
lelj :: 09.08.2018 ob 17:45
37. LESJA

Šele ko je mož postal gospodar, je lahko posekal lesjo prejšnjega gospodarja.
Nato je moral ob peti polni luni po božiču najti in oklaftrati svojo lesjo, ki je morala biti mlado drevo, lepe rasti.

Ko je mladi gospodar izbral drevo, mu je obsekal veje, tako da je pustil na vrhu le 3 gole rogovile.
Potem je z bršljanom ovil steblo od vrha do tal.
Na koncu pa je v višini srca urezal v deblo še svoj znak.
Iz ene od odsekanih vej si je gospodar potem naredil palico in martro.
Pod to lesjo pa je kasneje, ko je gospodaril, pogosto posedal in počival.
Če je lesja usahnila ali če je vanjo udarila strela, je bilo to zelo slabo znamenje.

Na naši kmetiji je zadnji oklaftral svojo lesjo moj nono, ki je kmalu za tem, leta 1866, padel kot vojak na Laškem.


Masore
lelj :: 10.08.2018 ob 15:59
38. ELIJOVA SKALA

Če si hotel iz Utrškega vrha v dolino ali nazaj gor, je bilo vse polno stez, ki so ti skrajšale pot.
V neki skali ob stezi, rekli smo ji Elijova skala, je bila manjša vdolbina, takšne, kot jih vidimo pri kapelicah.
Vedno ko si šel tam mimo, so bile v njej rože, vejice, trava in kamenčki.
Beli, črni, rdeči, takšni kot jih najdeš v strugi potokov in rek.

Neke noči, ko sem se vračal domov, sem se na smrt prestrašil.
Že od daleč dem videl medlo svetlobo in zdelo se mi je, kot da se užiga in ugaša.
Šele ko sem prišel blizu, sem v Elijovi skali našel dogorelo svečo in majhen lesen križ.

Drugi dan sem zvedel, da jo je prižgal naš sosed, ki se je po petih letih vrnil z vojske.


Oblakov vrh
lelj :: 10.08.2018 ob 16:31
39. STOJENAK

Nekoč so stali na križiščih pokončni kamni Stojenaki, tako da si vedno moral okoli njih, če si hotel naprej.
Pa se je zgodilo, da so jih proč dali.
Kot se ne ve, kdo je stojenake okoli po deželi gor postavljal, tako se prav nič ne ve, kdo jih je proč dajal.

Na Krekovšah pa so ga, bog ve zakaj, kar tam zakopali.
Tisti, ki so to vedeli, so, pa če so bili peš ali z vozom, hodili skozi križišče kot prej.
Ne naravnost, ampak malo naokoli.

Pa je nekoč prišel iz Hudega Loga neki gospod s kočijo, ki tega ni vedel.
Ko sta prišla konja do sredine, sta se postavila na zadnje noge, začela sta rezgetati in se divje otresati, dokler nista kar tam obležala mrtva.

Šele potem, ko je bilo na tem mestu več podobnih nesreč, je župan naročil, da se križišče drugače uredi.
Domačini, ki so vedeli, zakaj je tako, si vseeno niso upali stojenaka odkopati, ampak so raje pomagali preurediti križišče.

Vojsko
Mrzla Rupa
Idrija

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.