🧡 Opozorilo - 5

Ti kar upaj 😉 , ko zaratiš s frijem je to do konca in še čez.
Sicer je pa bolj "dejaven" ponavadi pred kakšnimi verskimi družinskimi prazniki in ker se bliža Velika Noč, bo še burno:)

Točno, kako bomo barvali? S čem?

Pri nas kot vedno v čebulnih olupkih in teranu. Sicer pa, preden se kdo ne priduša, ima tudi praznovanje velike noči https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/04/01/izvor-praznika-velike-noci-v-globokih-predkrscanskih-koreninah-ki-segajo-v-obdobje-spomladanskega-enakonocja-zacetka-pomladi-in-praznovanja-zacetetka-novega-leta-novega-cikla-in-zivljenja/ predkrščanske korenine .

Saj vem, ampak pač, mi je neko tradicionalno praznovanje všeč. Baje so letos nabavili 100kg karbida, to bo pokalo na gmajni 😉

Barvali bomo, kako še ne vem, mogoče po starem, mogoče bomo pa kaj novega pogruntali 😉

http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090410/C/304109981/February Tale prispevek je še boljši,
Se spomnim časov, ko smo barvali prihe in nosili žegnat bolj potiho, danes pa se je praznik (kot večina drugih) skomercializiral do onemoglosti.

*

Veš, v naših kraji se ta komarcializacija in čokoladni zajci, ni lih prijela. Pri nas se začne tam za veliki petek z ribami, ko se pri GD-ju pečejo postrvi, iz vsake hiše prinesemo neke solate in potem v soboto rihtamo domove in za k žegnu, popoldne moški pričnejo priprave na pokanje, zvečer je kres, potem je v nedeljo vstajenjska maša, pleh godba, po maši zajtrk in potem ponavadi spontano druženje ob pokanju, jedači in pijači....

Mi tudi ne, ker smo praznovali bolj potiho. Bili so pač taki časi, saj to dobro veš. V mestu so nas imeli še bolj na "uču".

Kolikor se spomnim "tistih časov" v Lj ni bilo nekega pretiranega skrivanja. Sošolci so se, kolikor se spomnim, normalno govorili o tem, pač kateri so. Na šoli je bila pač malica za postne dni včasih bolj, recimo temu, provokativna, ampak oni pač niso jedli, pa VN ponedeljka ni bilo.

*

Nisem iz LJ. V našem kraju, pa tudi na naši šoli je bilo takrat veliko otrok iz oficirskih družin. Splošna klima na šoli (tudi med "tovaršicami") je bila, da so zasmehovali vse tiste, ki smo takrat hodili v cerkev. Buhnedej, da si sploh kaj omenil, ker so te takoj pribili na sramotilni steber.

Podobne izkušnje ima tudi moj mož (v Ljubljani!), v 1. razredu jih je razredničarka vprašala, kdo hodi k verouku... In potem je tiste, ki so dvignili roke poklicala pred tablo, kjer so se jim kolektivno psomehovali in jih sramotili.

Na koncu ulice smo imeli ovaduhinjo, ki je gledala skozi okno, kdo nese na žegen in takoj o tem obvestila "pristojne". Zakaj smo mi imeli s tem težave, pa nisem dolžna pojasnjevati.

Lepo, da imate ostali s tem pozitivne izkušnje.

Mislim, da sem nekaj starejši od tebe in se žegnanja bolj potiho ne spomnim je pa res, da sem ljubljančan in morda se tako žegnanje v mestu ni dogajalo.

No to se pa malo spomnim, učitelji so nonstop vohljali, kaj se dogaja pri nas doma, kaj počnemo v družini! Mene so potem pustili pri miru, za verne sošolce pa ne vem.
Se pa spomnim enega dogodka, ko je sošolka naznanila, da praznuje god in da je to pomembnejše od praznovanja RD, kaj smo potem naredili iz tega, me je sram napisati 🙁

Kakšna velika noč le, enakonočje je danes.

V neki reportaži sem bral nekaj podobnega kar opisuješ, to je bilo odvisno od posameznika v krajevnem odboru ZK in nekateri so bili res zagreti s preštevanjem kdo in koliko hodi k maši celo neko vonjanje okoli hiš kje se peče potica za praznike je bilo omenjeno in potem javljanje na odbor.

Saj ni čudno da ste taki dandanes, če vas preganjajo še duhovi stare juge.

?
Ker je ravno prvi pomladni dan, sploh pa, ker se sem ne hodim prepirat in provocirat, se raje vzdržim komentarja.

Tašča je bila pri birmi v četrtek popoldan, ko so prišli z obreda, jih je čakal en možakar in odpeljal očeta na zagovor, tam mu je bilo rečeno, da sicer lahko, naj pa malo skrijejo take dogodke, ker dajejo slab vzgled zavednim komunistom 😉.
No naši se niso nikoli skrivali, pa mislim, da nekih ukrepov proti njim ni bilo.

*

Veselo enakonočje tudi tebi, Yara ;>

Kaj te to pokate desiree? Ko sem bila jaz majhna, smo pirhe trklikali. Zajčkov in teh novodobnih komercialnih fint nismo imeli, niti jih nimamo. Otroc nesejo k žegnu in naslednje jutro imamo velikonočni žegen. Pobarvamo pa jajca, klasika s tisto kupljeno rdečo in modro barvo. Čebulnih olupkov imam premalo, v teranu pa, priznam, škoda ga je.

Na karbid se poka v 200 litrskih sodih, poka pa se od sobote popoldne, do nedelje. Pokanje bi naj ponazarjalo pokanje skal ob Jezusovem vstajenju. Je pa to družabni dogodek.

*

Ta pa je kruta, pri nas ni tako, za varnost je dobro poskrbljeno, prireditelji so pri nas gasilci.

*

Na JV ne poznamo takega običaja.

po drugi vojni so to počeli otroci v Dolu in bežali pred letečim sodom

Mi ne poznamo tega obicaja, drugace vem kaj je karbid.

Še dobro da pri nas ni tega običaja s pokanjem karbida, uboge živali.