PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

opala - 4


FriLLox :: 20.12.2018 ob 12:36
Če ne maram ljudi še ne pomeni da ne maram živali, haha
petra :: 20.12.2018 ob 12:43
Ne verjamem, kdor ima sovražnost in jezo v srcu, ta enostavno ni sposoben imeti rad nikogar, niti sebe ne.
FriLLox :: 20.12.2018 ob 12:51
Imam rad tudi tebe pa čeprav si polna kompleksov, pa me temu imenuj tistih imen kakor želiš, briga me
Dojenček :: 20.12.2018 ob 18:09
Avtor: porajkel
Kaj je narobe s kurami sredi mesta? Pri nas so zadnja leta kure v velikih mestih spet dovoljene. Petelini pa ne. Verjetno se mestni mozje bojijo, da bi jih prezgodaj zbudili. Pravzaprav so to pilotski programi z omejenim stevilom ljudi, ki dobijo licenco, da jih imajo na domacem vrtu za hiso, ne v kaksni ocem skriti vrtickarski koloniji. In povsod imajo cakalne liste. Najbolj niso navduseni nekultivirani slovenski ali afriski priseljenci, ampak civilizirani Anglezi.


Nič ne bi bilo narobe, če ne bi bilo izrecno prepovedano , izrečeni so bili previdnostni ukrepi (nikarkršno gojenje perutnine na prostem), ker je razsajala ptičja gripa, ki jo prenašajo divje živali, ki z lahkoto okužijo gojeno perutnino, saj se virus razširja po zraku, vodi ali z dotikom. Seveda so se mestni možje bali pandemije v večmilijonskim mestu. Ti ljudje so bili pa še ponosni na to, da ne upoštevajo ukrepov. Še bolj žalostno je bilo dejstvo, da so gojili kokoške v t.i. Schrebergarten Kolonie, kjer so mali vrtički z uticami, namenjeni za popoldansko sprostitev. Soseda (živeli smo nekaj metrov stran od te kolonije) z dvema malima otrokoma je imela svoje zatočišče v tej koloniji in ti “kultivirani” Slovenci so vpričo malih otrok sekali glave kuram s tisto napravo za rezanje papirja, da so nesrečne živali tekale brez glave po koloniji, vpričo malih otrok in zgroženih odraslih. Seveda so svoje dejanje proslavljali z obilico alkohola, da je bilo vzdušje še prijetnejše, in to na prostoru, ki je namenjen relaksaciji.
Teh ljudi nisem poznala, dokler me niso sami nagovorili (videli so slovenski registrski tablici na avtu) in verjemi mi ( veš, da sem zelo tolerantna), da sem bila prav žalostna, da imam take sorojake. Vedno, kadar sem jih srečala so zaudarjali po alkoholu, sploh moški člani familije so bili izredno vsiljivi, ženske pa so jih podpirale v vseh ozirih. Velikokrat je bilo slišati harmoniko in rogoviljenje ponoči (v centru Berlina ), ko so praznovali. Edina pozitivna stvar, ki sem jo doživela z njimi je dejstvo, da vse generacije govorijo tekoče slovensko, tudi pravnuki, česar za mojega mladiča ravno ne morem trditi .

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.