VRABČE – Ni malo prepričanih, da lovci ne skrbijo zgolj za naravo in za populacijo živali, temveč se z lovstvom ukvarjajo zaradi zabave ali koristoljubja. Od turističnega lova lahko v njihove blagajne kapne tudi po več deset tisoč evrov na leto. Očitno ta denar marsikoga premami. Vsaj tako bi lahko sklepali iz pritožbe Vaska in Alena Viteza iz Vrabč, ki sta inšpekcijski službi ovadila vodstvo Lovske družine Vrhe-Vrabče oziroma gospodarja LD Tomaža Renerja in predsednika Miroslava Škapina, ki jima očitata več hujših kršitev škodljivega ravnanja z divjadjo v lovišču, kršenje lovske zakonodaje in nezakonito ravnanje pri turističnem lovu.
Trupla v gozdu
Alen Vitez, nekdanji član lovske družine, ki se je medtem odločil, da bo opustil orožje in samo še opazoval živali, pravi, da se je vse skupaj začelo konec lanskega septembra. LD Vrhe-Vrabče je imela v načrtu za odstrel pet jelenov, ki so jih ponudili italijanskim gostom za plačilo 2500 evrov za trofejo in 50 evrov na dan za spremstvo. Še po 1000 evrov pa bi dobili za meso vsake živali.
Odstrel petih jelenov ne bi bil sporen, če ga ne bi hotelo vodstvo LD prikriti. »Ko sem 28. septembra prišel domov iz službe, mi je oče rekel, da greva v gozd, saj je od prijatelja lovca slišal, da se Tomaž Rener hvali, da je vzel puško italijanskemu gostu in še on oddal strel. Sporno je, ker tega ni prikazal niti ni šel izsledit jelena. Nihče ni vedel, da v gozdu leži zastreljeni jelen. To se je zgodilo na Griški gmajni, kjer se zbirajo jeleni med rukom,« je začel pripoved Alen.
Že po pol ure sta z očetom našla žival z dvema strelnima ranama v levem boku in pri zadnjem rebru. O najdbi sta obvestila predsednika LD Mira Škapina, rekoč, naj uredi zadevo znotraj družine, da ne bo potrebna prijava, ter mu pokazala kraj najdbe. »Ko je predsednik videl jelena, ni hotel priznati očetu, da so ga zastrelili gosti LD. Rekel je, da je vzrok smrti borba med jeleni v ruku, kar je bila laž, saj so bile vidne strelne rane. Očitno Rener ni ustrezno seznanil predsednika in lovskih kolegov o zastrelitvi divjadi.«
Primera ni bilo več mogoče prikriti: »Naslednji dan je inozemski gost priznal zastrelitev najdenega jelena, ga prepoznal in tako potrdil sporne okoliščine. Pred več člani LD je tudi priznal, da mu je Tomaž Rener prisilno odvzel orožje in popravil strel, italijanski gost je zaprosil spremljevalca za iskanje, vendar se to ni zgodilo in sta sporno početje zatajila. Zaradi tega je rekel, da nikoli več ne bo prišel k nam.« Po mnenju očeta in sina sta za prikrivanje kriva tako predsednik kot gospodar družine pa tudi njuni prijatelji iz upravnega odbora.
To namreč ni bil edini zastreljeni in zapuščeni jelen. Že dan prej so enega našli blizu vasi, naslednjega dne sta oče in sin našla še tretjega, kmalu pa se je pojavilo še četrto truplo. Še huje pa je, da družina ni poklicala higienika, ki bi moral strokovno zažgati trupla po zakonodaji. »Kadavre so zvlekli na gozdno pot in jih neustrezno zakopali ob kalu – napajališču za divjad in govedo. Truplo je že bilo polno črvov in bakterij, zaradi česar je trohnelo in pomenilo nevarnost,« pojasnjuje Alen in razkriva prikrivanje: »Med vračanjem sva se ustavila v vasi Veliko Polje, kjer ima LD knjigo vpisov, oče je vpisal najdbo dveh jelenov in dopisal preostalim članom, naj vpisujejo inozemne goste. V knjigi sva zasledila kup nepravilnosti. Zanimiv je podatek, da je bil naslednji dan ta sporni list vpisov iztrgan, to naj bi storila do zdaj še neznana oseba. Sumim, da so nekateri člani LD poskušali prekriti njihove nepravilnosti.«
Vzrok je denar?
Če ne bi sama našla trupel, bi se vse pometlo pod preprogo, je prepričan Alen. Po njegovem je vzrokov za to več. Eden je, da se Renerju ponoči ni dalo iskati zastreljenega jelena, a bi to moral storiti naslednjega dne, česar pa tudi ni. Drugi razlog pa naj bi bil, da so tako lahko ustrelili štiri jelene, ki niso bili zavedeni, zaradi česar bi lahko ponovno v gozd odpeljali Italijane in ponovno ustrelili nove štiri jelene ter spet pobrali denar. Vse ustreljene živali so bile namreč najdene ravno v času, ko so člani LD po gozdu vodili italijanske goste. Na koncu so zaradi poštenega Italijana vendarle morali priznati enega jelena, drugih pa še vedno nočejo. »To je očitni krivolov, saj so jih zatajili z namenom. S tem so v gozdu pustili vsaj 10.000 evrov.«
Alen in Vasko sta počakala nekaj mesecev, da se bo zadeva rešila znotraj družine, na koncu pa sta obvestila tudi inšpekcijo, saj se ni nič premaknilo. »Namesto da bi disciplinsko ukrepali vsaj proti Tomažu Renerju, so obtožili mojega očeta, da je že takoj naslednji dan obvestil inšpekcijo, kar ni res. Obvestili so jo verjetno sami in naredili manever, da je dobil Tomaž najnižjo možno kazen 450 evrov in opomin zgolj zato, ker ni šel izsledit jelena. Ne pa za krivolov! Za preostale tri jelene pa so zapisali, da ni mogoče ugotoviti vzroka pogina. Ampak ga niso niti poskušali ugotoviti. V zapisnik so zapisali, da sta za pogin možna dva verjetna scenarija. Lahko so poginili zaradi posledice borb, kot drugi enako verjetni scenarij pa omenjajo možnost krivolova, katerega izključni namen je delati škodo lovski družini in jih kompromitirati. Prvi razlog lahko izključimo, saj so trupla imela strelne rane. Za drugega pa kaže, da iščejo grešnega kozla. In na koga so pokazali s prstom? Na mojega očeta, ki opozarja na nepravilnosti.«
Kot ugotavlja Alen, je vzrok vsega v denarju. »Z lovskim turizmom so lani zaslužili 23.000 evrov, brez članarin in prodanega mesa, ki ga je bilo 7 ali 8 ton. Če bi prišteli še 10.000 evrov, ki so jih pustili v gozdu, to pomeni čez 30.000 evrov. Za škodo so vaščanom plačali 5000 evrov, kam je šel preostali denar, je njihova poslovna skrivnost. To se ni zgodilo prvič. Tudi v preteklosti so že bili podobni primeri, samo nikoli se ni zgodilo, da bi izmed petih jelenov štirje zgnili. Na koncu so v lovski družini obravnavali našo pritožbo in jo zavrnili kot neutemeljeno zaradi vremena in spleta okoliščin. Tiste dni je bilo lepo vreme, kakšne pa so okoliščine? Sklep je dokaz brezbrižnosti in spletkarstva upravnega odbora, ki ima zlonamerne namene, ker želijo prikriti številne kršitve.«
Škapin nima časa
Kaj pravi na hude obtožbe, smo hoteli izvedeti tudi od predsednika LD Vrhe-Vrabče Miroslava Škapina. Ko nam ga je uspelo priklicati na telefon, nam je najprej rekel, da ne ve, za kaj gre v tej zgodbi. Ko smo ga spomnili na to, da je bil primer že v medijih in ga je že obravnavala inšpekcija, se je sicer spomnil, a se je izgovoril, da je v tujini in da je roming zelo drag. Ko smo mu rekli, da mu lahko vprašanje pošljemo po elektronski pošti, je odvrnil, da za to nima časa. Za konec smo ga povprašali še po telefonski številki gospodarja družine in osebnega prijatelja Tomaža Renerja, da bi pojasnila dobili vsaj od njega, a nam je odvrnil, da je nima.
Pojasnilo inšpekcije
Na inšpekciji so nam potrdili, da so prejeli prijavo in da bodo zadevo še enkrat proučili, zato še ni končana: »V omenjeni zadevi je lovska inšpekcija že ukrepala, saj je ugotovila kršitev pri izvajanju lova in postopkih po lovu na jelena. Ukrep je bil izrečen osebi, ki je spremljala lovskega gosta, saj ni poskrbela za iskanje zastreljene divjadi, tako kot to določa zakon. Zadeva je bila pravnomočna 13. 2. 2013. Lovska družina je v uradne evidence zavedla vse najdene jelene, prav tako so bile na ocenitev odvzema divjadi za leto 2012 priložene vse trofeje odvzetih jelenov.«
Trupla v gozdu
Alen Vitez, nekdanji član lovske družine, ki se je medtem odločil, da bo opustil orožje in samo še opazoval živali, pravi, da se je vse skupaj začelo konec lanskega septembra. LD Vrhe-Vrabče je imela v načrtu za odstrel pet jelenov, ki so jih ponudili italijanskim gostom za plačilo 2500 evrov za trofejo in 50 evrov na dan za spremstvo. Še po 1000 evrov pa bi dobili za meso vsake živali.
Odstrel petih jelenov ne bi bil sporen, če ga ne bi hotelo vodstvo LD prikriti. »Ko sem 28. septembra prišel domov iz službe, mi je oče rekel, da greva v gozd, saj je od prijatelja lovca slišal, da se Tomaž Rener hvali, da je vzel puško italijanskemu gostu in še on oddal strel. Sporno je, ker tega ni prikazal niti ni šel izsledit jelena. Nihče ni vedel, da v gozdu leži zastreljeni jelen. To se je zgodilo na Griški gmajni, kjer se zbirajo jeleni med rukom,« je začel pripoved Alen.
Že po pol ure sta z očetom našla žival z dvema strelnima ranama v levem boku in pri zadnjem rebru. O najdbi sta obvestila predsednika LD Mira Škapina, rekoč, naj uredi zadevo znotraj družine, da ne bo potrebna prijava, ter mu pokazala kraj najdbe. »Ko je predsednik videl jelena, ni hotel priznati očetu, da so ga zastrelili gosti LD. Rekel je, da je vzrok smrti borba med jeleni v ruku, kar je bila laž, saj so bile vidne strelne rane. Očitno Rener ni ustrezno seznanil predsednika in lovskih kolegov o zastrelitvi divjadi.«
Primera ni bilo več mogoče prikriti: »Naslednji dan je inozemski gost priznal zastrelitev najdenega jelena, ga prepoznal in tako potrdil sporne okoliščine. Pred več člani LD je tudi priznal, da mu je Tomaž Rener prisilno odvzel orožje in popravil strel, italijanski gost je zaprosil spremljevalca za iskanje, vendar se to ni zgodilo in sta sporno početje zatajila. Zaradi tega je rekel, da nikoli več ne bo prišel k nam.« Po mnenju očeta in sina sta za prikrivanje kriva tako predsednik kot gospodar družine pa tudi njuni prijatelji iz upravnega odbora.
To namreč ni bil edini zastreljeni in zapuščeni jelen. Že dan prej so enega našli blizu vasi, naslednjega dne sta oče in sin našla še tretjega, kmalu pa se je pojavilo še četrto truplo. Še huje pa je, da družina ni poklicala higienika, ki bi moral strokovno zažgati trupla po zakonodaji. »Kadavre so zvlekli na gozdno pot in jih neustrezno zakopali ob kalu – napajališču za divjad in govedo. Truplo je že bilo polno črvov in bakterij, zaradi česar je trohnelo in pomenilo nevarnost,« pojasnjuje Alen in razkriva prikrivanje: »Med vračanjem sva se ustavila v vasi Veliko Polje, kjer ima LD knjigo vpisov, oče je vpisal najdbo dveh jelenov in dopisal preostalim članom, naj vpisujejo inozemne goste. V knjigi sva zasledila kup nepravilnosti. Zanimiv je podatek, da je bil naslednji dan ta sporni list vpisov iztrgan, to naj bi storila do zdaj še neznana oseba. Sumim, da so nekateri člani LD poskušali prekriti njihove nepravilnosti.«
Vzrok je denar?
Če ne bi sama našla trupel, bi se vse pometlo pod preprogo, je prepričan Alen. Po njegovem je vzrokov za to več. Eden je, da se Renerju ponoči ni dalo iskati zastreljenega jelena, a bi to moral storiti naslednjega dne, česar pa tudi ni. Drugi razlog pa naj bi bil, da so tako lahko ustrelili štiri jelene, ki niso bili zavedeni, zaradi česar bi lahko ponovno v gozd odpeljali Italijane in ponovno ustrelili nove štiri jelene ter spet pobrali denar. Vse ustreljene živali so bile namreč najdene ravno v času, ko so člani LD po gozdu vodili italijanske goste. Na koncu so zaradi poštenega Italijana vendarle morali priznati enega jelena, drugih pa še vedno nočejo. »To je očitni krivolov, saj so jih zatajili z namenom. S tem so v gozdu pustili vsaj 10.000 evrov.«
Alen in Vasko sta počakala nekaj mesecev, da se bo zadeva rešila znotraj družine, na koncu pa sta obvestila tudi inšpekcijo, saj se ni nič premaknilo. »Namesto da bi disciplinsko ukrepali vsaj proti Tomažu Renerju, so obtožili mojega očeta, da je že takoj naslednji dan obvestil inšpekcijo, kar ni res. Obvestili so jo verjetno sami in naredili manever, da je dobil Tomaž najnižjo možno kazen 450 evrov in opomin zgolj zato, ker ni šel izsledit jelena. Ne pa za krivolov! Za preostale tri jelene pa so zapisali, da ni mogoče ugotoviti vzroka pogina. Ampak ga niso niti poskušali ugotoviti. V zapisnik so zapisali, da sta za pogin možna dva verjetna scenarija. Lahko so poginili zaradi posledice borb, kot drugi enako verjetni scenarij pa omenjajo možnost krivolova, katerega izključni namen je delati škodo lovski družini in jih kompromitirati. Prvi razlog lahko izključimo, saj so trupla imela strelne rane. Za drugega pa kaže, da iščejo grešnega kozla. In na koga so pokazali s prstom? Na mojega očeta, ki opozarja na nepravilnosti.«
Kot ugotavlja Alen, je vzrok vsega v denarju. »Z lovskim turizmom so lani zaslužili 23.000 evrov, brez članarin in prodanega mesa, ki ga je bilo 7 ali 8 ton. Če bi prišteli še 10.000 evrov, ki so jih pustili v gozdu, to pomeni čez 30.000 evrov. Za škodo so vaščanom plačali 5000 evrov, kam je šel preostali denar, je njihova poslovna skrivnost. To se ni zgodilo prvič. Tudi v preteklosti so že bili podobni primeri, samo nikoli se ni zgodilo, da bi izmed petih jelenov štirje zgnili. Na koncu so v lovski družini obravnavali našo pritožbo in jo zavrnili kot neutemeljeno zaradi vremena in spleta okoliščin. Tiste dni je bilo lepo vreme, kakšne pa so okoliščine? Sklep je dokaz brezbrižnosti in spletkarstva upravnega odbora, ki ima zlonamerne namene, ker želijo prikriti številne kršitve.«
Škapin nima časa
Kaj pravi na hude obtožbe, smo hoteli izvedeti tudi od predsednika LD Vrhe-Vrabče Miroslava Škapina. Ko nam ga je uspelo priklicati na telefon, nam je najprej rekel, da ne ve, za kaj gre v tej zgodbi. Ko smo ga spomnili na to, da je bil primer že v medijih in ga je že obravnavala inšpekcija, se je sicer spomnil, a se je izgovoril, da je v tujini in da je roming zelo drag. Ko smo mu rekli, da mu lahko vprašanje pošljemo po elektronski pošti, je odvrnil, da za to nima časa. Za konec smo ga povprašali še po telefonski številki gospodarja družine in osebnega prijatelja Tomaža Renerja, da bi pojasnila dobili vsaj od njega, a nam je odvrnil, da je nima.
Pojasnilo inšpekcije
Na inšpekciji so nam potrdili, da so prejeli prijavo in da bodo zadevo še enkrat proučili, zato še ni končana: »V omenjeni zadevi je lovska inšpekcija že ukrepala, saj je ugotovila kršitev pri izvajanju lova in postopkih po lovu na jelena. Ukrep je bil izrečen osebi, ki je spremljala lovskega gosta, saj ni poskrbela za iskanje zastreljene divjadi, tako kot to določa zakon. Zadeva je bila pravnomočna 13. 2. 2013. Lovska družina je v uradne evidence zavedla vse najdene jelene, prav tako so bile na ocenitev odvzema divjadi za leto 2012 priložene vse trofeje odvzetih jelenov.«
0
Nič novega takih primerov je precej. Mi je pa všeč, da lovci kaznujejo kršitve članov. Drugače pa nič novega en kup morilcev in hkrati še pijancev.
0
Ne smemo preveč pisat o tem, ker potem Redna jokca Adminu, ta pa potem briše....
Pssssssst!
Pssssssst!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
10.09.2014 ob 18:56
BTW - storilcev - morilcev iz Notranjske niso našli, predvidevamo pa lahko, da jo je ustrelil nekdo, ki ima puško in ima nekaj znanja z lovom.....
Lovec prijavil krivolov in letel iz lovske družine
IDRIJA – Sodnica okrajnega sodišča v Ajdovščini Valentina Markič je v tožbi izključenega lovca Pavla Šinkovca proti Lovski družini Jelenk iz Spodnje Idrije 28. junija letos razsodila, da sta bili odločbi disciplinske komisije in občnega zbora nezakoniti in ju morata oba organa odpraviti, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo Šinkovca znova sprejeti v druščino zelenih bratov. Sodba še ni pravnomočna, ker se je po besedah izključenega lovca nanjo pritožila LD Jelenk. Šinkovec meni, da bo pritožba naredila le še dodatno škodo za lovsko družino, ki jo samopašno vodi starešina Bogomil Fatur, po poklicu veterinar.
In zakaj so Šinkovca po skorajda 40-letnem stažu vrgli iz druščine? »Lovskemu inšpektorju Milanu Trkmanu sem dal prijavo, da je naš lovec Radoš Burnik šolal psa sledilca v nasprotju z zakonom o divjadi in lovstvu, pri urjenju je uporabljal živo vabo, v revirju pa sta v času lovopusta psa izsledila srno, jo preganjala in obgriznila, Burnik pa se je pozneje odločil, da jo pokonča z milostnim strelom iz puške,« pravi Šinkovec.
Pred njegovo prijavo lovskemu inšpektorju je prispela anonimna prijava na idrijsko policijsko postajo. »V vodstvu družine so bili prepričani, da sem anonimko napisal jaz, kar odločno zanikam. Kar pa me je najbolj presenetilo in razžalostilo, je bilo dejstvo, da sem se pred disciplinsko komisijo znašel jaz in ne Burnik. Komisija, ki ji je predsedoval sekretar LD Milan Kogej, kot člana pa sta bila še Anton Makuc in Slavko Tušar, me je 24. julija 2009 izključila iz družine, kar je po šestih mesecih potrdil še občni zbor lovske družine. Zaradi take odločitve sem bil močno prizadet in užaljen. V lovski druščini sem vedno delal pošteno in marsikaj prispeval za njeno delovanje. Sem domačin iz Krnic, čeprav živim v Spodnji Idriji, in sem si vedno prizadeval, da bi družina delovala v skladu z zakonom o lovstvu in poslovnikom družine. Moja prijava lovskemu inšpektorju je šla očitno v nos predsedniku Faturju, ki je namesto Burnika spravil mene na žrtveni oltar. Krivice in ponižanja nisem mogel preboleti, zato sem se po sklepu disciplinske komisije odločil za tožbo proti družini. Ker je predsednik disciplinske komisije zaposlen na idrijskem okrajnem sodišču, so sojenje prenesli na okrajno sodišče v Ajdovščini,« pojasnjuje Šinkovec.
_______________________________________________________________________________________________________
Alfa volkulja Tonka je izginila. Njeno telemetrično ovratnico so našli v okolici Pivke. Bila je prerezana, kar potrjuje sum, da je Tonko ubil človek. S primerom se že ukvarja kriminalistična policija. Malo verjetno je, da bodo njeni mladiči preživeli.
Spremljanje volkulje Tonke, ki je bila šestletna vodilna (alfa) samica tropa Vremščica-Nanos, se je zaključilo. Njeno telemetrično ovratnico so našli v okolici Pivke, primer pa zaradi suma krivolova že preiskujejo kriminalisti. Izguba alfa volkulje najverjetneje pomeni razpad tropa in majhno verjetnost za preživetje Tonkinih petih mladičev.
Slovenski raziskovalci so Tonko maja letos v okviru projekta Slowolf opremili s telemetrično ovratnico in na ta način spremljali njeno življenje. Teritorij njenega tropa je segal od Nanosa prek Vremščice in Pivške doline do Krasa in Brkinov. Pred približno petimi meseci je Tonka skotila pet mladičev, so sporočili s Slowolfa.
Ovratnico je nekdo prerezal in odvrgel
Pred nekaj dnevi je ovratnica poslala signal, da se je Tonka nehala premikati. V okolici Pivke je bila najdena njena ovratnica, ki je bila očitno prerezana in odvržena. Obstaja sum, da je bila volkulja nezakonito ubita. Primera se je že lotila kriminalistična policija, preiskava pa še poteka.
Izguba alfa volkulje pomeni hud udarec za vsak trop volkov, saj se s tem poruši socialna struktura v njem. Volčji tropi so praviloma družine, ki jih sestavljajo vodilni par (alfa samec in alfa samica) in njuni potomci – različno stari mladiči.
Vodilne samice ne more nadomestiti ena od drugih volkulj v tropu, saj bi to pomenilo, da bi se morala pariti s svojim očetom. Glede na to, da pri volkovih obstajajo močni mehanizmi za preprečevanje parjenja v sorodstvu, običajno ob izgubi enega od vodilnih volkov trop razpade. V takšnih primerih je preživetje mladičev malo verjetno, kar velja tudi za Tonkine letošnje mladiče, ki so zdaj tako zgodaj izgubili svojo mater.