PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

NORIK - 34


lelj :: 09.01.2019 ob 15:34
OSMA KNJIGA

Od leta 1400 do leta 1500,
ko izumrejo goriški grofje.
lelj :: 10.01.2019 ob 14:40
1. KNEŽEVINA KRANJSKA

Novo stoletje je dalo cesarstvu novega cesarja in novo kneževino, Kranjsko.

Cesar Venceslav je bil namreč odstavljen, ker je zanemarjal blagor domovine.
Volivci in cesarski stanovi so se sestali in izročili cesarsko krono saškemu knezu Frideriku.
Ko pa je umrl, so izbrali za cesarja renskega dvornega grofa Ruperta.

Grofija Kranjska, svoj čas del Japidije, je prejela nov naslov in postala kneževina.
Pridružene so ji vendska mejna grofija, pazinska grofija, del celjske grofije in goriška grofija.
Od avstrijskih knezov je prejela kot poroštvo še mnoga druga ozemlja, graščine in posestva.
V ustavo kneževine so bili vpisani privilegiji, katere so goriški grofje podelili plemstvu Istre in vendske mejne grofije in katere je goriški grof Albert III. razglasil leta 1365 v Novem mestu vendske mejne grofije.
lelj :: 10.01.2019 ob 15:03
2. OGRSKI KRALJ SIGISMUND

Zaradi poraza pri Nikopolju so se ogrski plemiči leta 1408 uprli kralju Sigismundu in ga ujeli, nakar sta ga brata Nikolaj in Janez Garski odvedla v ječo v trg Sikles.
Celjski grof Herman je šel na Ogrsko in pri bratih Garskih dosegel, da je bil kralj izpuščen.

Pripeljal ga je s seboj v Celje.
Kralj je občudoval grofa Hermana in je izrazil željo, da bi stopil z njim v sorodstvo.
Poročil je grofovo hčer Barbaro, ki mu je rodila sina Alberta, poznejšega cesarja.
Kralj Sigismund je grofu Hermanu poklonil grofijo Segor (Zagorje), Čakovec in druge graščine.
lelj :: 11.01.2019 ob 13:56
3. TURKI 1414

Ludvik Šenik ostroviški je imenovan za upravitelja na Kranjskem.
Popravi in izboljša ljubljansko mestno obzidje pri vratih.

Turki so si medtem osvojili Perzijo, Malo Azijo, Vzhodno cesarstvo, Carigrad, Trapezunto, bosansko kraljestvo in Peloponez.
Zavzeli so 20 pokrajin in 200 mest in so pod vodstvom Amurata vdrli na Ogrsko, katero so opustošili z ognjem in mečem pod poveljstvom Ahmet – bega.

Naslednje leto so Turki krenili na Štajersko in ker se nihče ni uprl vpadu, so pobili mnogo ljudi in požgali vasi in naselja, in prodrli do Radgone.
Ko je o vpadu izvedel avstrijsko štajerski knez Ernest, je v svojih pokrajinah zbral vojsko in šel na Turke.
V parih dneh je grof Nikolej Frankopan prišel v Gradec s četo 1000 lahko oboroženih konjenikov in 2000 mož pehote.
Vodili so jih Pankrac Ungnad, Ernest Dietrichstein, Vilfing Krayd, Eberhard Kölner, Diepold Presing, Janez in Viljem Kevenhüller in Teodorik Tonhausen.
Štajerske čete so vodili Volfang Stubenberg, Dieting Emmerberg, Eckard Herberstein in Friderik Rach.

Z naglico je knez Ernest odšel na pohod in udaril na Turke pri Radgoni.
Na obeh straneh so se možje borili junaško in obe strani sta imeli izgube.
Eberhard Kölnski se je pognal med Turke, pred Ahmet – begom je pobil dva njegova poveljnika in že je hotel napasti bega, ko so ga Turki obkolili.
Ranili so ga in gotovo bi ga umorili, ako ga ne bi grof Frankopan rešil nevarnosti.
Ubil je Ahmet – bega, ostale Turke pa pognal v beg.

Ubitih je bilo 3700 turških konjenikov in ujetih 2200 pešcev.
Naših pa je ostalo 1500 mož pehote in 500 konjenikov, s Friderikom Ravbarjem, Teodorikom Tonhausenom in Viljemom Kevenhüllerjem.
Veliki vojni plen je knez razdelil med vojake.
lelj :: 11.01.2019 ob 15:03
4. VERONIKA DESENIŠKA

Zadnji ortenburški grof Friderik, brez otrok, je posinovil najmlajšega sina celjskega grofa Hermana, Ludvika, in mu je v oporoki zapustil ortenburška ozemlja.
Ta pa je kmalu nato umrl in ortenburška posestva so prešla v last njegovih bratov.

Leta 1421 se je celjski grof Friderik poročil z Ano, hčerjo frankopanskih grofov, kateri je oče Herman dal v dar trge in kraje Samobor, Krško, Kostanjevico, Novo mesto, Zidani most in Mehovo, to je kraje, katere so avstrijski knezi dali celjskim grofom kot poroštvo, dokler bi jim ne vrnili izposojenega denarja.
Friderik se je naselil v Krškem.
Tu pa se je zaljubil v mlado plemkinjo Veroniko Dreunitz (Desenice).
Umoril je ženo Ano in poročil Veroniko, ne da bi vprašal očeta in cesarja Sigismunda.
To je očeta in cesarja silno razburilo.

Cesar je Friderika pozval k sebi na Ogrsko in ga dal ujeti, nakar ga je poslal očetu v Celje.
Oče Herman ga je dal odvesti na Koroško in zapreti v stolpu gradu Ostrovice.
Pozneje je bil Friderik priveden v Celje in primoran vrniti očetu vse podarjene trge in graščine.

Medtem, ko je Friderik ležal razlaščen v ječi v Celju, je bila žena Veronika razlaščena in ujeta, in Herman jo odvede na grad Ostrovice.
Nato je bila tudi Veronika privedena v Celje in kot že obsojena na smrt je bila pozvana pred javno sodišče, češ da je z ženskimi zvijačami zapeljala Friderika in ga prisilila, da jo poroči.
Spreten odvetnik je vse obtožbe zavrnil, toda Veronika je bila kljub temu odvedena nazaj na grad Ostrovice, da bi tam umrla od lakote.
Na ukaz Hermana pa je bila vržena v vodo in utopljena.
Pokopana je bila v Braslovčah.

Ko je bil pozneje njen mož izpuščen na svobodo, je dal njene ostanke prenesti v Pleterje in jih tam shraniti.
lelj :: 12.01.2019 ob 16:21
5. TURKI NA KRANJSKEM

Turki pridrejo na Kranjsko, pobijajo ljudi, rušijo vasi in jih požigajo, napadejo Metliko, mučijo prebivalce in puščajo za seboj izropane kraje.
Kranjski upravitelj Udalrik Schenk se je odločil, da se upre temu ropanju, in je sklical posvetovanje v Ljubljani.
Plemstvo je bilo pripravljeno Turke izgnati iz dežele.
Po zasebnih poslih je tedaj prišel v Ljubljano koroški upravitelj grof Štefan montfortski.
Z njim so bili vojaški poveljniki Dietmar Welzer, Pankrac Dietrichstein, Friderik Paradeiser in Daniel Staudach.

Ti so povedli iz Ljubljane, skupaj s kranjskimi četami, 4000 mož.
Ko so prišli v stik s Turki, se je vnel boj.
Kranjski upravitelj preda poveljstvo svojih čet Štefanu monfortskemu.
Ta je s kratkim govorom navdušil vojake za odločno borbo in nato je napadel sovražnika.
Mnogo Turkov je padlo, Kranjci pa zmagali.
lelj :: 12.01.2019 ob 16:21
6. CELJSKI KNEZI

Leta 1435 je cesar Sigismund, zet celjskega grofa Hermana, pozval k sebi Hermana, da mu podeli naslov kneza.
Grof se je napotil k cesarju in že je prispel na Dunaj, ko je umrl, ne da bi prejel knežjega naslova.
Njegovo truplo je bilo pokopano v marmornati grobnici v Pleterjah.

Po smrti Ernesta, kneza avstrijskega in štajerskega, si njegova posestva razdelita sinova.
Friderik dobi Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Albert dobi Avstrijo in ostala ozemlja.

Ker ni mogel podeliti knežjega naslova grofu Hermanu, je cesar Sigismund podelil naslov, s privolitvijo cesarskih stanov, njegovemu sinu Frideriku in Friderikovemu sinu Ulriku, ne da bi se posvetoval z avstrijskimi knezi.
Zapisal jih je v seznam cesarskih princev in dal jima je pravico kovanja zlatega in srebrnega denarja ter druge privilegije.

Naslednje leto 1437 je cesar umrl in krono je prevzel Albert II., ki je poročil njegovo hčer Elizabeto.

Povišanje celjskih grofov v kneze ni priznal avstrijski knez Friderik, češ da se ta naslov ni mogel dajati nobenemu njegovemu podložniku brez njegove privolitve.
Tako tudi cesar Karel IV. ni vpisal sovneških baronov med grofe vse dokler niso povišanju privolili avstrijski knezi.
Zelo hudo je prizadela dohodke avstrijskega kneza tudi pravica, katera je bila dana celjskim grofom, da lahko kopljejo vse rude.
Knez zato ni dajal celjskim grofom višjega naslova.

Celjski grofi so proti knezu nastopili z orožjem.
Tudi knez je nameraval z orožjem napasti grofe.
Sledili so manjši spopadi in ropanje sosednih ozemelj.

Celjani so najeli Čeha Janeza Vitovca, vojnega veščaka in ga imenovali za poveljnika svojih čet.
Dali so mu grad Sternberg na Koroškem in graščino v vendski mejni grofiji.
Vitovec je napadel sosedne graščine, porušil trg Andernach in zasedel Friderikovo trdnjavo Plankenstein v bližini Celja.
Porušil je grad in Friderikove trge Erkenstein, Vitanje, Poljčane in Strmec.

Ko so se celjske čete udarile s Friderikovimi pri knežji vasi Laze, so te bile poražene.

Vitovec je nato šel napasti trg Mokronog.
Napotil se je tja in v bližini je ujel plemiče, ki so ribarili v ribniku.
Poslal jih je v zapor na grad Kozjak.
lelj :: 14.01.2019 ob 14:51
7. CESAR PREŽENE TURKE

Leta 1437 je cesar Albert šel proti turškemu vladarju Amuratu.
Zavrnil ga je od obleganja Simferopolja in pognal v beg.

Leta 1439 je videlo smrt cesarja Alberta in prenos cesarske oblasti na avstrijskega kneza, ki je tako postal Friderik IV.
lelj :: 15.01.2019 ob 13:47
8. BOJI PRED LJUBLJANO

Medtem, ko je leta 1440 cesar Friderik IV. v Germaniji, se njegov brat Albert poveže s celjskimi knezi, z namenom upora proti cesarju.
Albert je bil že dorasel in vendar mu cesar ni hotel dati oblasti nad njegovimi ozemlji.
Čutil se je zato oškodovanega pri delitvi dednih ozemelj.
Na stran Alberta in celjskih knezov so pristopili še nekateri plemiči Štajerske, Koroške in Kranjske.

Drugi plemiči so Alberta zavrnili.
Ostali so zvesti cesarju in odšli k njemu, ki se je medtem pripravljal na kronanje.
Prosili so ga, naj odloži kronanje in naj se z njimi raje vrne v svoje kneževine, katerim sovražnik preti z uničenjem.
Toda novi cesar je bil mnenja, da mu bo kronanje bolj koristilo, kot pa dedne zemlje.
Imenoval je namestnike, kateri naj bi jih ščitili med njegovo odsotnostjo.
Sam pa se je napotil v Aachen, da tam prejme cesarsko krono.

Cesarjevi sovražniki so medtem vdrli na Kranjsko, zasedli Kranj, požgali vasi po okolici in se napotili proti Ljubljani.
Obrambo Ljubljane je cesar poveril kranjskemu plemiču Juriju Apfaltrerju in ta je z junaštvom in pomočjo meščanov prekrižal vse nakane sovražnikov.
V jezi nad njim so mu ti porušili okrogli stolp onstran reke ob vznožju gozdnatega holma.
Ruševine so danes zaraščene z drevjem, ki se je združilo z bližnjim gozdom.

Medtem je cesar poslal na pomoč iz Gradca na Kranjsko Mohorja turjaškega z vojsko konjenice.
Ko je ta prišel na celjska ozemlja, je zajel na poti zaklad celjskega kneza, katerega so iz gradu Sovneka poslali na bolj varno mesto v Celje.
Ko so izvedeli o prihodu turjaškega in njegovih čet, so sovražniki, ki so oblegali Ljubljano, pustili mesto in odšli v vendsko mejno grofijo.
Tu so nekaj dni oblegali Novo mesto, nato pa odšli.

Po kronanju se je cesar vrnil v Gradec na Štajersko, pokaral je brata Alberta zaradi njegovega nastopanja proti njemu, a potem mu je oprostil in ga je vrnil na njegova posestva.
Tudi s Celjani je sklenil mir in celjskega kneza je vzel med svoje dvornike.
Ljubljančane pa je zaradi njihove zvestobe nagradil z novimi privilegiji.
lelj :: 15.01.2019 ob 14:29
9. ZADNJE KOROŠKO USTOLIČENJE

Leta 1444 je cesar Friderik prispel na Koroško, kjer ga je po starodavnem običaju kmet ustoličil za koroškega kneza na kamnitem prestolu sredi gosposvetskega polja.
Pred njim so nosili 12 manjših zastav, knežjo pa je nosil goriški upravitelj Konrad Ungnad, zastopnik Janeza Mainharada, dvornega grofa goriškega in koroškega.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.