☕ nemski zakon o ogrevanju - 2

A daj no! Zdaj pa res že nehaj bit zoprna.

Lm je tvoje čisto nasprotje. Prijetna, omikana, simpatična, zanimiva in zabavna.

Mici, saj so tvoji 'viri' dobrodošli, a ne vsi in ne vedno. Tudi virom ne moreš vsega verjet. Meni so ravno komentarji pod raznimi viri najbolj zanimivi
in tudi tu je samo čvek. Si mojster linkov, prepičaj se, dopolni in drugič povej svoje mnenje. In debata bo veselo tekla naprej. Preprosto kot pasulj!
Očitno pa ti nekaj ni všeč in namerno narediš rez s tem tvojimi linki, ker veš, da boš dosegla svoje.. Prenehaj utrujat!

Silvo, tole o nemskih bolnicah mi je po nakljucju prislo pod roke, ko sem za prakso pogledala Tagliche Nachrichten, ki sem jih odkrila pred kratkim. In vsi nemski viri, ki sem jih pospejala, ponavljajo isto. Mene skrbi spill over effect. Kar se zgodi v Sloveniji (deficiti v bolnicah) se ne bo preneslo v Nemcijo, obratno pa bo imelo vpliv na nas. Ko bog prdne, vse naokoli smrdi. Na zalost je Nemcija za Slovenijo bog, Slovenija za Nemcijo pa ne. Ce Nemcija ne bi imela takega mocnega direktnega in indirektnega vpliva na Slovenijo, bi mi bilo prakticno vseeno.

Mici, pri meni custvena izsiljevanja ne obrodijo sadov, kvecjemu me se bolj prepricajo v moj prav. Spet sem ti napisala vse kljucne besede in kako bi jaz iskala druge vire na isto temo in na koncu se, kje sem sama to nasla, to je naslov vira, pa ti se ni dovolj. Ce citiram naso mamo: kaj bi rada? Pticjega mleka? Za matriculo sem se ti vsakic zahvalila in to pomoc cenim, ampak trenje med nama nima z matriculo nobene zveze.

Ne najdem tistega, ko sem napisala, da je en majhen cokat avion pristal na njivi, ker tam ni pristajalne steze, razen ce so jo zgradili v minulih dneh. No, danes je pa taisti avion v vsej svoji rumeni cokatosti stal na dvoriscu ene farme kaksne pol milje zahodno (okoli 800m) od tam, kjer je prejsnji teden pristal. Od blizu je bil se bolj rumen, za letalo res lepe barve, in je spominjal na kaksen bojni avion iz druge svetovne vojne, ampak jaz se na letala ne spoznam. Verjetno lahko v prihodnje pricakujemo se dosti preletov in krozenj tik nad cesto, kaksnih 7 do 8 km od nas. Mogoce bi bilo dobro stopit do Jamesa in ga pobarati, ce bi bilo smisleno ojacati nosilne stebricke in strehe avtomobilov.

Razdaljo je lahko oceniti, ker se skoraj vse ceste krizajo pod kotom 90 stopinj. Ceste sever - jug so na vsako miljo, ceste vzhod zahod pa naceloma na dve milji, a ne dosledno.

Podnebnih sprememb baje ni. Sploh.
https://sobotainfo.com/novica/lokalno/grozljivi-prizori-neurje-s-seboj-vzelo-polovico-hise/778401 Radgona

https://sobotainfo.com/novica/globalno/s-kratkimi-hlacami-ga-varnostnik-ni-spustil-v-stavbo-preoblekel-se-je-v-krilo Car!

Mici, smo ti napisali, da so podnebne spremembe vse od nastanka Zemlje, ampak ti ze ves.


Tale mozak se je dobro spomnil. Jaz se ne bi v milijonu let. Ampak lahko bi si omislil kaj bolj elegantnega. Tole mi zgleda bolj kot johnny (bolniska srajca) ali Kittelschurze (predpasnik) ali kot pizama. A vam v bolnici dajo johnnyja ali prinesete pizamo od doma? Ravno vceraj sem razmisljala, da bi moski morali imeti pravico, da se oblecejo v vrocini v krila. Recimo, varianta za prosti cas bi bilo hlacno krilo, to je do srede stegen skrajsane belokranjske hlace iz belega lanu.

Tule je nekaj predlogov, ko ga bo varnostnik naslednjic zafrkaval. Kateri je najboljsi?


Krilo iz jeansa za prosti cas

https://qph.cf2.quoracdn.net/main-qimg-2702bea0c7fb61342601d0d5f64489d3-lq


Najstniska minica za na golf

https://external-content.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Ftse1.mm.bing.net%2Fth%3Fid%3DOIP.r7xy0c5rv7PdgCRRgkj1JgHaJ2%26pid%3DApi&f=1&ipt=f86a8a4155b4be02e97f60298395ca0bb1b2f96f9c4b5a23e2222aa41275a149&ipo=images


Krilce za v pisarno ali za na razgovor o visini pokojnine

https://external-content.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Ftse2.mm.bing.net%2Fth%3Fid%3DOIP.nFIEowplHmSk1-D8obcRQAHaLG%26pid%3DApi&f=1&ipt=8e704fc6cdfa0feb71f95cd2311ab84c09b1d0ca9ecfdc19129b124c605e442f&ipo=images


Eleganca za na sodisce, ko bo tozil varnostnika in mostarski SPIZ

https://external-content.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Ftse1.mm.bing.net%2Fth%3Fid%3DOIP.UK4dUBtrsBjcswjRYMJraQHaLb%26pid%3DApi&f=1&ipt=4401f35dd1f5f4d59011ad4a51330f221bb1b1e0a478b3b84dbbf3ba595376cb&ipo=images


In se kilt za praznovanje zmage na sodiscu

https://external-content.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Ftse4.mm.bing.net%2Fth%3Fid%3DOIP.KsrTrqVfK5b0hrSCwdXAewAAAA%26pid%3DApi&f=1&ipt=b8f3c95fe99b65228a9c59656d7eae22973abb9513366bb058b69a59ef82b850&ipo=images

Ni bolj seksi moskega, kot je moski v kiltu. Drzi?

LM ko boš dojela, da se tole dogaja v Bosni, boš razumela.
Ideja je carska.

Razlozi mi.

Bo MTZ dala vir. 😆

OK ... v Bosni ni na razpolago na desetine kril iz jeansa, minic za golf, kiltov. A so ljudje ponosni in iznajdljivi. Tako kot tip, ki je odšel na pokojninski zavod v obleki moje stare mame.

Zaprosili so za vstop v EU, v postelji so z NATOm, kavbojke, minice in vsa druga amerikanizacija bo tam v nekaj letih. Na zalost.
Eno je hec s cunjami, drugo pa, da "moderna" zahodna druzba ni ravno najboljsa stvar za clovestvo. To bi do zdaj ze lahko ugotovil.

Napiši nekaj o iznajdljivosti gospoda, ne da mešaš meglo in dre.k

Saj sem ga pohvalila, ampak zgleda, da so ti bili dedci v kiklah tako vsec, da si mojo hvalo mozaku spregledal.

Nisem opazil, da bi pohvalila možakarja. Berem in ne vidim.
Za pravega deda velja, vseeno kaj obleče, ded je ded. In ja, gospod mi je simpatičen.

. 😆 😆 😆

Jo, sem ga že včeraj gledala.
Btw, v avtu sem bla prej, ko je toča tolkla na pune. Pa.moji doma doma so že 13 ur brez elektrike.
Človek ne vpliva na podnebje. Not.
Iz hiše v linku je moja sošolka iz OŠ 🙁

Ce beres in ne vidis, bo treba po nova ocala. Plesala pa okoli njega ne bom. In ne bodi bolj papeski od stare tercialke.

https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/nehajmo-napadati-ogljikov-dioksid/?dicbo=v2-pFoumgt&fbclid=IwAR2HUctTpDfARAMtZP-I-p8yjc6szvpaLmKEBjBFGKyATJmBWeBVaiHtTwg https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/nehajmo-napadati-ogljikov-dioksid/?dicbo=v2-pFoumgt&fbclid=IwAR2HUctTpDfARAMtZP-I-p8yjc6szvpaLmKEBjBFGKyATJmBWeBVaiHtTwg

@mogoče pa ne
A ti čisto resno verjameš zgoraj zapisanemu?
"Nesporno je, da so spremembe na Zemlji vedno bile, so in bodo. Povzroča jih narava in ne človek."

Aja, mogoče tako, da človek spreminja naravo. Ker jo.

— ZigaMalek (@ZigaMalek)

— ZigaMalek (@ZigaMalek)

Mislim, da smo včeraj dosegli evropski temp. rekord na Siciliji s 46,1°C. Vendar so se tudi v preteklosti dogajale spremembe vremena.

Mene ne moti, ker nazaj v srednji vek pa ne moremo. Upam da se toplo vreme zavleče globoko v zimo.

Qual è la temperatura massima mai registrata in Italia?
Clima italiano - Wikipedia
In Sicilia a Catenanuova, un paesino in provincia di Enna, si è raggiunta la temperatura più calda d'Europa in tutta la storia, raggiungendo così i 48,5 °C, il 10 agosto del 1999.

Ni nam treba nazaj v srednji vek, ker bomo prej sami sebe skurili. Krematorij delamo iz Zemlje. Uspešno.

Poletje pač. Včasih smo temu rekli pasji dnevi.

56 poletij sem stara. Ne mi bučk prodajat da je od nekdaj tako.

https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_heat_waves seznam vročinskih valov

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/vremenske-skrajnosti-slovenija-1do10dni.pdf vremenske skrajnosti v Sloveniji

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.



Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo.

Na svetovni ravni je bilo leto 2022 peto ali šesto najtoplejše leto od začetka meritev in za 1,15 ± 0,13 °C toplejše od povprečja predindustrijskega obdobja, kljub pojavu la niña, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). Na ravni Evrope je bilo leto 2022 drugo najtoplejše, več držav v zahodni in južni Evropi pa je beležilo najvišjo letno temperaturo vsaj od leta 1950. Vseh osem najtoplejših let glede na svetovno povprečje temperature smo beležili po letu 2015, tako je tudi zadnje desetletje 2011–2020 najtoplejše desetletje od začetka meritev. Trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je v letu 2022 dosegla nov rekord, nadaljuje se tudi dviganje povprečne morske gladine. Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje povprečne svetovne temperature se nadaljuje. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnostni razvoj na vseh celinah.

V Sloveniji od leta 2010 najprej beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1981–2010. Leto 2022 je bilo na ravni države najtoplejše od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C. Za skoraj desetinko °C je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol °C do sedaj drugo najtoplejše leto 2019. Med pet najtoplejših let v Sloveniji štejemo še leti 2018 in 2015. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi štirje letni časi v letu 2022 nadpovprečno topli, največji odklon od povprečja je bil poleti (2,8 °C), junij pa je bil z odklonom 3,7 °C najbolj nadpovprečno topel mesec.

Meritve temperature v Sloveniji so pokazale, da je bilo v obdobju 1951–2022 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, od leta 2014 dalje pa spet kaže na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Letna povprečna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2023) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature na podlagi različnih podatkovnih nizov, na katerem je prikazano, da sta bili leti 2016 in 2020 v svetovnem merilu najtoplejši, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo, tesno jima sledi leto 2019. Povprečna svetovna temperatura je v letih 2016 in 2020 presegla predindustrijsko raven za približno 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2016 gre pripisati pojavu el niño, hkrati pa je bilo leto 2020 najtoplejše leto brez pojava el niño (in kljub prehodu v pojav la niña ob koncu leta, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni).

Ker je poznavanje sprememb temperatur, ki so se že dogodile, pomembno za razumevanje podnebja in za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile, so bile izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4,1 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018).

Tudi projekcije temperatur, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Slika PP04-7 prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1971–2000 in ob predpostavki scenarijev RCP4.5 (zgornja vrstica) in RCP8.5 (spodnja vrstica). Iz slike je mogoče razbrati porast letne povprečne temperature tudi v Sloveniji, in sicer med 3 in 4,5 °C nad povprečjem obdobja 1971–2000 po pesimističnem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C po zmerno optimističnem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju (Evropska agencija za okolje, 2016).


Kopirano iz
https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/temperatura-1 https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/temperatura-1

... smo beležili na glavni ljubljanski meteorološki postaji, ki na istem mestu deluje neprekinjeno od 1. januarja 1948. Že kmalu po začetku meritev je bil v izjemnem vročinskem valu julija 1950 dosežen rekord (37,6 °C). Kot zanimivost si podrobneje oglejmo še temperaturne presežke Bele krajine. Leta 1950 marsikatero merilno mesto še ni bilo opremljeno z maksimalnim termometrom, le z navadnim, s katerim so merili temperature zraka trikrat dnevno. Ob takšni meritvi je opazovalec 5. julija ob 14. uri izmerili 40,6 °C. Le malce manj, 40,5 °C, je bilo 13. avgusta 2003 izmerjeno v Metliki.
Osmega avgusta 2013 smo v Metliki izmerili 40,5 °C in v Dobličah pri Črnomlju 40,3 °C.

Poletja so bolj ali manj vroča, samo včasih si bila mlada in si lažje prenašala, zdaj si pač stara in te bolj obremenjuje.

Drži pa nekaj drugega. Včasih je stabilno, vroče in suho poletno vreme zagotavljal azorski anticiklon, zdaj pa se vedno pogosteje nad Evropo zadržuje afriški anticiklon. Torej se je v zadnjih desetletjih spremenil vremenski vzorec. Z dizelaši pa to nima veze.

Si sploh odprla moj link?

Hvala za tole. Izgleda, da sem nekaj pomešal lol.

Ga. Mici, EU sama ne bo ustavila segrevanja. Djabe vsi ukrepi, če se Indiji in Kitajski je** za globalno segrevanje. Kvečjemu bodo Nemci zaradi vsega tega izvolili skrajno desnico, kajti tudi oni imajo očitno dovolj.

To sem dobil na hitro na googlu. Sedaj pa naj nekdo pojasni kako je to mogoče.

Neoproterozoic
Even after those first scorching millennia, however, the planet has often been much warmer than it is now. One of the warmest times was during the geologic period known as the Neoproterozoic, between 600 and 800 million years ago. Conditions were also frequently sweltering between 500 million and 250 million years ago.

https://www.climate.gov › climate-qa
What's the hottest Earth's ever been? | NOAA Climate.gov


https://images.app.goo.gl/qwiBjg7vgBk7Z4HL9

Bilanca današnjih neviht. Mrtva ženska na Bledu in najmanj tri žrtve v Zagrebu.
Citiram Jureta
To so podnebne spremembe. Vsaka stopinja pomeni približno 15% močnejše ekstremne padavine, ustrezno močnejše adiabatno ogrevanje, vertikalni veter (toča) in nevihtni piš.

V Sloveniji smo na +2,5°C.

Ko je prevroče in požgano od požarov, nam postrežejo s teorijami "globalnega segrevanja", ko je pa daljše obdobje hladnega in kislega vremena, gre pa za "podnebne spremembe". Sicer pa ti pojavi niso nič novega v zgodovini staranja Zemlje.

x

V primerjavi s čim?

Malo manj avionov v nebo.

Danes bo peti zaporedni dan z neurji. Ampak baje je že od nekdaj tako, samo jaz sem stara in tega več ne prenašam, ali kako že to gre.
V glavnem, čim manj škode želim.

Da, neurja so vedno bila in bodo. Ravno berem o katastrofalnem neurju nad Mežiško dolino 21.6.1961
Jih je pa več kot včasih, to pa zagotovo.

Pa še zanimivost s portala mmc.

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/rdeca-luc-ladjam-za-krizarjenje-v-amsterdamu/675716.

"Študija iz leta 2021 na eni izmed velikih ladj za križarjenje je pokazala, da je v enem dnevu proizvedla enako količino dušikovih oksidov kot 30.000 tovornjakov."

Tiste ki križarijo, ne zanimajo izpusti. Oni hočejo svoj dopust.