- 1
- 2
Je pa bila včeraj dopoldan črpalka popolnoma prazna. Ni bilo treba čakati. 🙂
0
Citirano_
''Cene na slovenskih črpalkah so dosegle nove višine, vendar primerjava 37 evropskih držav pokaže presenetljivo sliko: naš bencin je, kokr v preteklih letih, še vedno med cenejšimi, dizel pa se približuje sredini lestvice.
Slednje pa je v nasprotju z zavajajočo kampanjo Svobode, ki krivdo za visoke cene goriv pripisuje vladi, čeprav se zavedajo, da so posledica stanja na svetovnih trgih – predvsem cen naftnih rafinerij in ne toliko cene sodčka surove nafte. Za liter 95-oktanskega bencina od danes stane 1,728 evra, liter dizla pa 1,991 evra. Za 50-litrski rezervoar dizla je tako treba odšteti skoraj sto evrov.
Visok račun pa tokrat ni predvsem posledica države. Vlada je trošarine znižala, vendar s tem ni mogla izničiti podražitve surove nafte in predvsem rafiniranih goriv.
Nafta brent trenutno stane okoli 107 dolarjev za sod, približno toliko kot v posameznih obdobjih leta 2022. Toda surova nafta je le prvi člen verige.
Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu, omejenega pretoka skozi Hormuško ožino, napadov na ruske rafinerije in manjšega izvoza goriv je močno upadla ponudba rafiniranih proizvodov. Evropska centralna banka je že julija ocenila, da so stroški predelave in rafinerijske marže k litru dizla prispevali okoli 35 centov, k litru bencina pa 23 centov.
Gre torej za nenavadno kombinacijo: dražja je surovina, še občutneje pa se je podražila njena predelava.
Primerjava podatkov AMZS za 37 evropskih držav pokaže, da je 95-oktanski bencin cenejši le v približno devetih državah. Med njimi so Poljska, Švedska, Severna Makedonija, Bolgarija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Andora ter Kosovo. Na drugi strani liter bencina največ stane na Norveškem, okoli 2,67 evra, na Danskem 2,52 in na Nizozemskem 2,36 evra. Slovenska cena je, kljub domačemu rekordu, torej občutno pod evropskim vrhom.
Pri dizlu smo manj ugodni. Slovenija je približno na sredini lestvice, najvišje cene pa imajo Danska, Norveška, Švica in Liechtenstein. Podatki AMZS so informativna državna povprečja, pri katerih je potrebno opozoriti, da si na avtocestah lahko cene še do 20 odstotkov višje.
Hitre pocenitve za zdaj ni pričakovati. Če se bodo dobave iz Rusije in z Bližnjega vzhoda sprostile, se lahko rafinerijske marže postopoma znižajo. Ob novih napadih ali daljših motnjah pa analitiki opozarjajo tudi na možnost novega skoka nafte proti 120 dolarjem za sod.
Hitra vrnitev cen na stare ravni zato ni samoumevna. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je že pred meseci opozoril, da visoke cene še vedno »ne odražajo resnosti problema«. Zaradi poškodovanih rafinerij in drugih energetskih objektov bi lahko popolno okrevanje po njegovi oceni trajalo tudi dve leti.
Maja 2026, ob menjavi vlade, je trošarina za bencin znašala 0,49693 evra, danes 0,41759 evra na liter. Gre za 16 % nižjo trošarino, ki jo dobi država. Pri dizlu je padla z 0,45878 na evropski minimum 0,330 evra, torej nižje ne more. Zanimivo je, da ima vlada pri bencinu torej še nekaj rezerve, pri dizlu pa nižje ne sme.
Kljub temu, da so se trošarine znižale, je bencin od maja 2025 dražji za 31 centov, dizel pa za 55,1 centa. Glavni pritisk na ceno torej ne prihaja zaradi trošarin države, ampak prihaja direktno iz mednarodnega trga.''
''Cene na slovenskih črpalkah so dosegle nove višine, vendar primerjava 37 evropskih držav pokaže presenetljivo sliko: naš bencin je, kokr v preteklih letih, še vedno med cenejšimi, dizel pa se približuje sredini lestvice.
Slednje pa je v nasprotju z zavajajočo kampanjo Svobode, ki krivdo za visoke cene goriv pripisuje vladi, čeprav se zavedajo, da so posledica stanja na svetovnih trgih – predvsem cen naftnih rafinerij in ne toliko cene sodčka surove nafte. Za liter 95-oktanskega bencina od danes stane 1,728 evra, liter dizla pa 1,991 evra. Za 50-litrski rezervoar dizla je tako treba odšteti skoraj sto evrov.
Visok račun pa tokrat ni predvsem posledica države. Vlada je trošarine znižala, vendar s tem ni mogla izničiti podražitve surove nafte in predvsem rafiniranih goriv.
Nafta brent trenutno stane okoli 107 dolarjev za sod, približno toliko kot v posameznih obdobjih leta 2022. Toda surova nafta je le prvi člen verige.
Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu, omejenega pretoka skozi Hormuško ožino, napadov na ruske rafinerije in manjšega izvoza goriv je močno upadla ponudba rafiniranih proizvodov. Evropska centralna banka je že julija ocenila, da so stroški predelave in rafinerijske marže k litru dizla prispevali okoli 35 centov, k litru bencina pa 23 centov.
Gre torej za nenavadno kombinacijo: dražja je surovina, še občutneje pa se je podražila njena predelava.
Primerjava podatkov AMZS za 37 evropskih držav pokaže, da je 95-oktanski bencin cenejši le v približno devetih državah. Med njimi so Poljska, Švedska, Severna Makedonija, Bolgarija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Andora ter Kosovo. Na drugi strani liter bencina največ stane na Norveškem, okoli 2,67 evra, na Danskem 2,52 in na Nizozemskem 2,36 evra. Slovenska cena je, kljub domačemu rekordu, torej občutno pod evropskim vrhom.
Pri dizlu smo manj ugodni. Slovenija je približno na sredini lestvice, najvišje cene pa imajo Danska, Norveška, Švica in Liechtenstein. Podatki AMZS so informativna državna povprečja, pri katerih je potrebno opozoriti, da si na avtocestah lahko cene še do 20 odstotkov višje.
Hitre pocenitve za zdaj ni pričakovati. Če se bodo dobave iz Rusije in z Bližnjega vzhoda sprostile, se lahko rafinerijske marže postopoma znižajo. Ob novih napadih ali daljših motnjah pa analitiki opozarjajo tudi na možnost novega skoka nafte proti 120 dolarjem za sod.
Hitra vrnitev cen na stare ravni zato ni samoumevna. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je že pred meseci opozoril, da visoke cene še vedno »ne odražajo resnosti problema«. Zaradi poškodovanih rafinerij in drugih energetskih objektov bi lahko popolno okrevanje po njegovi oceni trajalo tudi dve leti.
Maja 2026, ob menjavi vlade, je trošarina za bencin znašala 0,49693 evra, danes 0,41759 evra na liter. Gre za 16 % nižjo trošarino, ki jo dobi država. Pri dizlu je padla z 0,45878 na evropski minimum 0,330 evra, torej nižje ne more. Zanimivo je, da ima vlada pri bencinu torej še nekaj rezerve, pri dizlu pa nižje ne sme.
Kljub temu, da so se trošarine znižale, je bencin od maja 2025 dražji za 31 centov, dizel pa za 55,1 centa. Glavni pritisk na ceno torej ne prihaja zaradi trošarin države, ampak prihaja direktno iz mednarodnega trga.''
-1
Še dodatek:
Glede na propagando Svobode se je potrebno zavedati dejstev:
Trošarina na bencin se je v času Golobove vlade dvignila iz 0,36€ na 0,5€, sedaj je na 0,42€ in tukaj naj bi bilo še malce rezerve.
Trošarina na diesel se je v času Golobove vlade dvignila iz 0,33€ na 0,48€ (predvidevam da zaradi ''zelene'' politike), danes je trošarina nazaj na 0,33€.
Sicer ne gre zanemariti dejstva, da je že prejšna vlada zaradi pritiskov trga, začela postopoma zniževati trošarino, vendar nikoli tako drastično kot se je to storilo v zadnjih treh mesecih, ko je vrag odnesel šalo.
V prejšnjem mandatu je bila nejevolja ljudi upravičena, saj je vlada imela veliko več vpliva na ceno naftnih derivatov, kot jo ima sedanja, saj so bile razmere na trgu veliko bolj stabilne in predvidljive.
Ni zanemarljiv podatek tudi, da je z blokado interventnega zakona blokirano tudi znižanje davka na energente iz 22% na 9,5%, kar se ostalih dajatev tiče so skoraj na minimumu, čaka se še zelena luč s strani EU, da dovoli še dodatno znižanje trošarin na dovoljen minimum in to bo to kar lahko naši vladajoči še storijo...
Aja glede Bratuškove propagande glede znižanja marž trgovcem raje ne bi, ker marža predstavlja pljunek v morje, konkretno:
Po trenutno veljavni metodologiji je struktura:
borzna cena rafiniranega derivata → biokomponenta → marža → varnostne zaloge → trošarina → druge dajatve → DDV.
Pri tem je zelo pomembno:
Slovenija pri regulirani ceni ne uporablja neposredno cene surove nafte Brent, ampak kot osnovo uporablja cene že rafiniranih derivatov na mediteranskem trgu (Platts), preračunane iz USD v EUR. Od leta 2026 se uporablja 7-dnevno povprečje.
Postavka--- Bencin 95--- Dizel
Končna cena--- 1,728 €--- 1,991 €
Trošarina--- 0,41759 €--- 0,33000 €
Največja dovoljena marža trgovca--- 0,11500 €--- 0,11500 €
Varnostne zaloge--- 0,01222 €--- 0,01166 €
CO₂ dajatev trenutno:--- 0 € 0 €
DDV:--- 22 %--- 22 %
Za dodatno znižanje cen pa bo morala EU kot celota aktivno pristopiti k reševanju težav na bližnjem vzhodu v kolikor hočemo, da gospodarstvo ostane konkurenčno.
Glede na propagando Svobode se je potrebno zavedati dejstev:
Trošarina na bencin se je v času Golobove vlade dvignila iz 0,36€ na 0,5€, sedaj je na 0,42€ in tukaj naj bi bilo še malce rezerve.
Trošarina na diesel se je v času Golobove vlade dvignila iz 0,33€ na 0,48€ (predvidevam da zaradi ''zelene'' politike), danes je trošarina nazaj na 0,33€.
Sicer ne gre zanemariti dejstva, da je že prejšna vlada zaradi pritiskov trga, začela postopoma zniževati trošarino, vendar nikoli tako drastično kot se je to storilo v zadnjih treh mesecih, ko je vrag odnesel šalo.
V prejšnjem mandatu je bila nejevolja ljudi upravičena, saj je vlada imela veliko več vpliva na ceno naftnih derivatov, kot jo ima sedanja, saj so bile razmere na trgu veliko bolj stabilne in predvidljive.
Ni zanemarljiv podatek tudi, da je z blokado interventnega zakona blokirano tudi znižanje davka na energente iz 22% na 9,5%, kar se ostalih dajatev tiče so skoraj na minimumu, čaka se še zelena luč s strani EU, da dovoli še dodatno znižanje trošarin na dovoljen minimum in to bo to kar lahko naši vladajoči še storijo...
Aja glede Bratuškove propagande glede znižanja marž trgovcem raje ne bi, ker marža predstavlja pljunek v morje, konkretno:
Po trenutno veljavni metodologiji je struktura:
borzna cena rafiniranega derivata → biokomponenta → marža → varnostne zaloge → trošarina → druge dajatve → DDV.
Pri tem je zelo pomembno:
Slovenija pri regulirani ceni ne uporablja neposredno cene surove nafte Brent, ampak kot osnovo uporablja cene že rafiniranih derivatov na mediteranskem trgu (Platts), preračunane iz USD v EUR. Od leta 2026 se uporablja 7-dnevno povprečje.
Postavka--- Bencin 95--- Dizel
Končna cena--- 1,728 €--- 1,991 €
Trošarina--- 0,41759 €--- 0,33000 €
Največja dovoljena marža trgovca--- 0,11500 €--- 0,11500 €
Varnostne zaloge--- 0,01222 €--- 0,01166 €
CO₂ dajatev trenutno:--- 0 € 0 €
DDV:--- 22 %--- 22 %
Za dodatno znižanje cen pa bo morala EU kot celota aktivno pristopiti k reševanju težav na bližnjem vzhodu v kolikor hočemo, da gospodarstvo ostane konkurenčno.
0
@opičnjaki
UI:
Po zadnjih razpoložljivih podatkih za 7.–10. september 2026:
------------------🇸🇮 Slovenija----------🇸🇪 Švedska
Bencin 96-------~1,63 €/l------------~1,59 €/l
Dizel-------------~1,88 €/l-----------~1,90 €/l
DDV---------------22 %----------------25 %
Posebne trošarine v Sloveniji precej višje, na Švedskem trenutno zelo znižane.
Podatki Evropske komisije za 10. september kažejo, da je Švedska pri bencinu približno 4 cente/l cenejša, pri dizlu pa približno na isti ravni oziroma nekaj centov dražja, odvisno od dneva in menjalnega tečaja.
Ključni razlog: Švedska je letos močno znižala trošarine
To je bistvo.
Švedska je od 1. maja 2026 znižala obdavčitev bencina in dizla na približno minimum, ki ga dopušča EU. Pri dizlu je skupna energijska + CO₂ trošarina padla na približno 3,642 SEK/liter, kar je takrat ustrezalo približno 0,33–0,36 €/l.
Potem pa je sledil še pomembnejši ukrep:
od 1. julija do 30. novembra 2026 je Švedska dodatno znižala CO₂-davek za 2,40 SEK/l, kar skupaj z DDV pomeni približno 3 SEK oziroma okoli 0,28–0,30 € nižjo končno ceno na liter, če se celotno znižanje prenese na potrošnika.
To je precejšnja razlika.
Zakaj je to tako pomembno za primerjavo s Slovenijo?
Pri dizlu je trenutno približno takšna logika:
Švedska:
- cena nafte + rafinerija + transport + trgovec
- zelo nizka trošarina
- 25 % DDV
- začasno dodatno znižan CO₂-davek
Slovenija:
- cena nafte + rafinerija + transport + trgovec
- višje posebne dajatve/trošarine
- 22 % DDV
- regulirana maloprodajna cena in omejena marža trgovcev
Zanimivo je, da ima Švedska višji DDV (25 % proti 22 %), pa je lahko gorivo kljub temu cenejše. Razlika je predvsem v drugih davkih.
Za občutek: Tax Foundation za leto 2026 navaja pri dizlu Švedsko med državami z najnižjo obremenitvijo s trošarinami; približno 0,359 €/l, medtem ko je povprečje EU okoli 0,468 €/l.
Švedska je torej naredila nekaj zelo konkretnega. To ni posledica tega, da bi Švedska nafto pridobivala ceneje ali da bi imela bistveno cenejšo nabavno ceno goriva. Gre predvsem za davčno politiko.
Švedska vlada je zaradi visokih cen energije leta 2026:
- znižala energijski davek,
- spustila obdavčitev do približno EU minimuma,
- od julija dodatno znižala CO₂-davek za 2,40 SEK/l,
- končno ceno za potrošnika znižala približno za 3 SEK/l oziroma okoli 0,28 €.
UI:
Po zadnjih razpoložljivih podatkih za 7.–10. september 2026:
------------------🇸🇮 Slovenija----------🇸🇪 Švedska
Bencin 96-------~1,63 €/l------------~1,59 €/l
Dizel-------------~1,88 €/l-----------~1,90 €/l
DDV---------------22 %----------------25 %
Posebne trošarine v Sloveniji precej višje, na Švedskem trenutno zelo znižane.
Podatki Evropske komisije za 10. september kažejo, da je Švedska pri bencinu približno 4 cente/l cenejša, pri dizlu pa približno na isti ravni oziroma nekaj centov dražja, odvisno od dneva in menjalnega tečaja.
Ključni razlog: Švedska je letos močno znižala trošarine
To je bistvo.
Švedska je od 1. maja 2026 znižala obdavčitev bencina in dizla na približno minimum, ki ga dopušča EU. Pri dizlu je skupna energijska + CO₂ trošarina padla na približno 3,642 SEK/liter, kar je takrat ustrezalo približno 0,33–0,36 €/l.
Potem pa je sledil še pomembnejši ukrep:
od 1. julija do 30. novembra 2026 je Švedska dodatno znižala CO₂-davek za 2,40 SEK/l, kar skupaj z DDV pomeni približno 3 SEK oziroma okoli 0,28–0,30 € nižjo končno ceno na liter, če se celotno znižanje prenese na potrošnika.
To je precejšnja razlika.
Zakaj je to tako pomembno za primerjavo s Slovenijo?
Pri dizlu je trenutno približno takšna logika:
Švedska:
- cena nafte + rafinerija + transport + trgovec
- zelo nizka trošarina
- 25 % DDV
- začasno dodatno znižan CO₂-davek
Slovenija:
- cena nafte + rafinerija + transport + trgovec
- višje posebne dajatve/trošarine
- 22 % DDV
- regulirana maloprodajna cena in omejena marža trgovcev
Zanimivo je, da ima Švedska višji DDV (25 % proti 22 %), pa je lahko gorivo kljub temu cenejše. Razlika je predvsem v drugih davkih.
Za občutek: Tax Foundation za leto 2026 navaja pri dizlu Švedsko med državami z najnižjo obremenitvijo s trošarinami; približno 0,359 €/l, medtem ko je povprečje EU okoli 0,468 €/l.
Švedska je torej naredila nekaj zelo konkretnega. To ni posledica tega, da bi Švedska nafto pridobivala ceneje ali da bi imela bistveno cenejšo nabavno ceno goriva. Gre predvsem za davčno politiko.
Švedska vlada je zaradi visokih cen energije leta 2026:
- znižala energijski davek,
- spustila obdavčitev do približno EU minimuma,
- od julija dodatno znižala CO₂-davek za 2,40 SEK/l,
- končno ceno za potrošnika znižala približno za 3 SEK/l oziroma okoli 0,28 €.
0
@EU propad
Oprosti, čeprav vsi vemo da je Rusija pomemben igralec pri naravnih virih, pa je prav, da se njihovo današnjo imperialno politiko po zgledu Miloševiča, Dolfija, Dučeja in še prej voditeljev 19. stoletja, tudi nekoliko kaznuje.
Slovanska kri gor ali dol, njihova diktatura in princip delovanja države/družbe ne sme ostati neviden ali pa celo izdatno nagrajen z našim denarjem (pa čeprav vemo, da se poslužujejo obvodov!).
V kolikor pragmatično pristanemo na trgovino, medtem ko oni ta denar posredno namenjajo za brutalno širitev svojih interesov in ozemeljskih teženj, se nam kot družbi ne piše dobro.
Razni izmi, ki jih na drugih forumih tako radi izpostavljamo (ko gremo nad naše rojake), kot nekaj zelo slabega, so vsi omenjeni izmi še kako primerljivi z izmom, ki trenutno vlada Rusiji! Če hkratno odpremo pipice Rusiji, iztočasno pa se zgražamo nad preteklim početjem nekaterih EU držav po Afriki, izpade vse skupaj, milo rečeno, hinavsko, saj med sedanjim početjem Rusije in preteklim koliniziranjem nekaterih velesil, ni nikakršne razlike! Upam, da boste tudi levičarji in Rusofili to nekoč le spoznali!
Oprosti, čeprav vsi vemo da je Rusija pomemben igralec pri naravnih virih, pa je prav, da se njihovo današnjo imperialno politiko po zgledu Miloševiča, Dolfija, Dučeja in še prej voditeljev 19. stoletja, tudi nekoliko kaznuje.
Slovanska kri gor ali dol, njihova diktatura in princip delovanja države/družbe ne sme ostati neviden ali pa celo izdatno nagrajen z našim denarjem (pa čeprav vemo, da se poslužujejo obvodov!).
V kolikor pragmatično pristanemo na trgovino, medtem ko oni ta denar posredno namenjajo za brutalno širitev svojih interesov in ozemeljskih teženj, se nam kot družbi ne piše dobro.
Razni izmi, ki jih na drugih forumih tako radi izpostavljamo (ko gremo nad naše rojake), kot nekaj zelo slabega, so vsi omenjeni izmi še kako primerljivi z izmom, ki trenutno vlada Rusiji! Če hkratno odpremo pipice Rusiji, iztočasno pa se zgražamo nad preteklim početjem nekaterih EU držav po Afriki, izpade vse skupaj, milo rečeno, hinavsko, saj med sedanjim početjem Rusije in preteklim koliniziranjem nekaterih velesil, ni nikakršne razlike! Upam, da boste tudi levičarji in Rusofili to nekoč le spoznali!
-1
-1
@LEVIČARSKA ZELENA AGENDA
Drži, vendar je pretiravanje s ceno ladijskega prevoza malce nenavadno. Letno sem udeležen pri organizacijah ladijskih prevozov iz Azije, pa je dejstvo, da je DHL znotraj EU ponavadi dražji kakor ladijska pošiljka iz Kitajske 😉 Za tanker pa ne morem dati roke v ogenj...žalosto je pa to, da je to gorivo verjetno izvorno iz Rusije 😉
Drži, vendar je pretiravanje s ceno ladijskega prevoza malce nenavadno. Letno sem udeležen pri organizacijah ladijskih prevozov iz Azije, pa je dejstvo, da je DHL znotraj EU ponavadi dražji kakor ladijska pošiljka iz Kitajske 😉 Za tanker pa ne morem dati roke v ogenj...žalosto je pa to, da je to gorivo verjetno izvorno iz Rusije 😉
-1
@Reala @Reala
Lepo napisano in zapakirano v krivdo prejšnje vlade kar je pri desnih strankah običajen izgovor, ne nimamo najcenejše gorivo niti v regiji ne, še manj pa v EU, kar nekaj držav, ki ima občutno višji standard ima cenejše gorivo ali pa primerljivo ceno +1-2 centa dražje: Andora, Islandija, Irska, Španija, Švedska imajo nižje cene, izgovor o višji ceni surove nafte je populizem ker nafta je bila že po 147$ za sodček pa je bila cena na črpalkah skoraj pol nižja od današnje, prelaganje krivde na prejšnjo vlado je smešno in lažnivo, ker kljub višji trošarini smo imeli vsaj 50 centov pri litru nižjo ceno, predvsem pa zakaj bi v času prejšnje vlade sploh zaprosili za nižje trošarine saj so bili cene mnogo nižje in državljanom sprejemljive, dokler plačam za poln rezervoar dizla do 65-70€ mi je sprejemljivo, ko pa plačam za isto količino 100€ me pa nekdo zakonito ropa, polni ste izgovorov v bistvu je pa zadeva visokih cen čisto drugje in večina državljanov ve, manj denarja za zdravstvo, šolstvo, socialo, javne službe kulturo itd, prištejmo temu interventni zakon, ki znižuje davke tistim, ki imajo 7500€ in več bruto, le koliko vas je takih, da ste tako navdušeni nad tem, nižji davek najemodajalcem, ki že sedaj v večinskem procentu sploh ne prijavijo najemnika, nižji davek na plače kjer bo delavec imel enako plačo kot prej samo delodajalec bo plačal manj davka ( uganite komu gre ta razlika v žep ) ko razumno razmisliš se postavi vprašanje od kje se bo polnil proračun iz davkov sigurno ne, morda bo večina denarja prišla iz davka in dajatev na goriva ampak gleda na obljube vodje koalicije o drastičnem povišanju ( skoraj 2 milijardi letno ) za NATO in 100 milijonskemu darilu Ukrajini kjer je 50 milijonov že prejela še 50 pa bo, ko bo cena goriva šla krepko preko 2€ in tudi to ne bo dovolj za vse te obveze, ki jih napoveduje koalicija, obstoja še rešitev, ki je klasična in pri desnih vladah stalna praksa, zadolžitev na mednarodnem denarnem trgu, to obvladajo do potankosti, Petrol, ki bo z višjimi maržami krpal skoraj propad firme, Izraelce od katerih bomo v zahvalo za lepljenko kupovali orožje in gospodarstvenike, ki z nižjimi davki rešujejo lanski propad zaradi božičnice bomo obdelali naslednjič, ko bo gorivo 2,5€.
Lepo napisano in zapakirano v krivdo prejšnje vlade kar je pri desnih strankah običajen izgovor, ne nimamo najcenejše gorivo niti v regiji ne, še manj pa v EU, kar nekaj držav, ki ima občutno višji standard ima cenejše gorivo ali pa primerljivo ceno +1-2 centa dražje: Andora, Islandija, Irska, Španija, Švedska imajo nižje cene, izgovor o višji ceni surove nafte je populizem ker nafta je bila že po 147$ za sodček pa je bila cena na črpalkah skoraj pol nižja od današnje, prelaganje krivde na prejšnjo vlado je smešno in lažnivo, ker kljub višji trošarini smo imeli vsaj 50 centov pri litru nižjo ceno, predvsem pa zakaj bi v času prejšnje vlade sploh zaprosili za nižje trošarine saj so bili cene mnogo nižje in državljanom sprejemljive, dokler plačam za poln rezervoar dizla do 65-70€ mi je sprejemljivo, ko pa plačam za isto količino 100€ me pa nekdo zakonito ropa, polni ste izgovorov v bistvu je pa zadeva visokih cen čisto drugje in večina državljanov ve, manj denarja za zdravstvo, šolstvo, socialo, javne službe kulturo itd, prištejmo temu interventni zakon, ki znižuje davke tistim, ki imajo 7500€ in več bruto, le koliko vas je takih, da ste tako navdušeni nad tem, nižji davek najemodajalcem, ki že sedaj v večinskem procentu sploh ne prijavijo najemnika, nižji davek na plače kjer bo delavec imel enako plačo kot prej samo delodajalec bo plačal manj davka ( uganite komu gre ta razlika v žep ) ko razumno razmisliš se postavi vprašanje od kje se bo polnil proračun iz davkov sigurno ne, morda bo večina denarja prišla iz davka in dajatev na goriva ampak gleda na obljube vodje koalicije o drastičnem povišanju ( skoraj 2 milijardi letno ) za NATO in 100 milijonskemu darilu Ukrajini kjer je 50 milijonov že prejela še 50 pa bo, ko bo cena goriva šla krepko preko 2€ in tudi to ne bo dovolj za vse te obveze, ki jih napoveduje koalicija, obstoja še rešitev, ki je klasična in pri desnih vladah stalna praksa, zadolžitev na mednarodnem denarnem trgu, to obvladajo do potankosti, Petrol, ki bo z višjimi maržami krpal skoraj propad firme, Izraelce od katerih bomo v zahvalo za lepljenko kupovali orožje in gospodarstvenike, ki z nižjimi davki rešujejo lanski propad zaradi božičnice bomo obdelali naslednjič, ko bo gorivo 2,5€.
2
@ja pa kaj še
Za smrdljive desnuharje je sprejemljiva kakršnakoli cena dizla, pa če bo pet evrov.
Samo, da je Janša.
Desnuharji bodo od petih evrov, štiri evre dali za Ukrajino in podprli genocid.
Za smrdljive desnuharje je sprejemljiva kakršnakoli cena dizla, pa če bo pet evrov.
Samo, da je Janša.
Desnuharji bodo od petih evrov, štiri evre dali za Ukrajino in podprli genocid.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
15.09.2026 ob 23:26