- 1
- 2
Lepo, lepo. Ko bos prisla za fikus v mojo svetovalno pisarno, prinesi se kaksno storkljo s sabo.
Sem mislila, da imate vsi enako narecje. Sem bila ze v Prekmurju in v Prlekiji. Tista dolina od Ormoza proti Ljutomeru, sredi gozdov, mi je tako vsec.
Sem mislila, da imate vsi enako narecje. Sem bila ze v Prekmurju in v Prlekiji. Tista dolina od Ormoza proti Ljutomeru, sredi gozdov, mi je tako vsec.
0
-sr-mini.jpg){kind=avatar}
bom bom. Narečja se precej razlikujejo, od vasi do vasi. V Prekmurju pa sploh.
,
0
Fiddle, evo..
http://www.veoh.com/watch/v17106417YQ9qTBhH?h1=Petelinji+Zajtrk+CD1 Petelinji zajtrk
0
Malo sem pogledala, pa se jih se kar da razumeti, ce si pozoren. Poznala sem eno staro gospo, zdaj bi jih verjetno imela blizu 100, iz Prekmurja. Izselila se je kot mlada punca in je govorila se tisto staro prekmusrcino in je nihce ni razumel. Nelkaj let obcasnih obiskov je trajalo, da sem jo razumela kaksnih 90%, a do takrat je bila ze tako gluha, da sem lahko na vse kimala z glavo.
Ves kaj me je pa presenetilo v filmu. Mnozica kletvic in kajenje pri mehaniku. Tu se ne bi nioben mehanik tako obnasal, ker bi vse stranke zgubil. In okoli mehanikov se ne kadi. Moj, 3. danes zgoraj omenjeni, ima se celo napise na zunanji strani poslopja, da kajenje ni dovoljeno, pa je njegova delavnica. Pa je za lastnika dosti mlad, 40 let, zgleda pa kot 25-letnik. In vedno urejen in uglajen.
Ves kaj me je pa presenetilo v filmu. Mnozica kletvic in kajenje pri mehaniku. Tu se ne bi nioben mehanik tako obnasal, ker bi vse stranke zgubil. In okoli mehanikov se ne kadi. Moj, 3. danes zgoraj omenjeni, ima se celo napise na zunanji strani poslopja, da kajenje ni dovoljeno, pa je njegova delavnica. Pa je za lastnika dosti mlad, 40 let, zgleda pa kot 25-letnik. In vedno urejen in uglajen.
0
Tale zadeva v filmu je precej karikirana, dejstvo pa je, da pri garažnih vaških mehanikih ni daleč od resnice.
Povej, kako izseljenci različnih starosti gledate eni na druge? Nekoč sem gledala en dokumentarec o tem, mislim da sem celo nekje prilepila link. O ženskah v Ameriki, se spomniš?
Povej, kako izseljenci različnih starosti gledate eni na druge? Nekoč sem gledala en dokumentarec o tem, mislim da sem celo nekje prilepila link. O ženskah v Ameriki, se spomniš?
0
Mici, moj mladostni, uglajeni in pridni nekadilski mehanik je vaski mehanik. Zanesljiv, posten, dober mehanik in njegovi pomocniki, zato pa ima vedno dolge vrste. V tej vasi je se en vaski mehanik, moj bivsi mehanik, pa ni tako fejst, ampak obnasa se pa podobno kot moj.
To o razlicnih starostih pa ne razumem, kaj zelis vprasati. A lahko rephrase vprasanje.
To o razlicnih starostih pa ne razumem, kaj zelis vprasati. A lahko rephrase vprasanje.
0
Mislila sem na vaške mehanike v Sloveniji.
Torej.
Izseljenci izpred druge vojne (se pravi po gospodarski krizi), politični izseljenci takoj po drugi vojni, ekonomski migranti v prvem valu in tisti kasneje... Pravzaprav lahko tudi kaj več napišeš o tem. Kdaj so bili valovi izseljevanja, vzroki zanje in kako se zdaj ti izseljenci gledajo med sabo.
Sem zakomplicirala?
Torej.
Izseljenci izpred druge vojne (se pravi po gospodarski krizi), politični izseljenci takoj po drugi vojni, ekonomski migranti v prvem valu in tisti kasneje... Pravzaprav lahko tudi kaj več napišeš o tem. Kdaj so bili valovi izseljevanja, vzroki zanje in kako se zdaj ti izseljenci gledajo med sabo.
Sem zakomplicirala?
0
Tisih izpred vojne je se zelo malo zivih. Jaz sem poznala le dva, zgoraj omenjeno gospo in njenega brata. On je prisel prvi in zivel tipicno zivljenje ekonomskih izseljencev. Za majhne denarje je zivel in delal na neki kmetiji, kjer je bil za hlapca, oz. decek za vse. Lacen, ponizen, je delal to delo vec let. potem je delal v gozdarstvu in si koncno kupil majhno kmetijo. Majhna kmetija je v tistih casih pomenila dobrih 40 ha. Kmetije niso razlicnih velikosti, ampak v mnogokratniku teh dobrih 40 ha, danes pogosto 4 - 10 krat toliko. Vecina teh ljidi je garala za obstoj in kasnejse generzcije so jih spostovale, ker so vedeli skozi kako tezko zivljenje so sli.
Povojni politicni izseljenci so tja po vecini prisli kot begunci preko Avstrije, zato jim je drzava omogocala tecaje anglescine. Hkrati je bil pa to cas, ko je drzava najhitreje rasla in je dobesedno pozirala novo delovno silo, zato so imeli pravi ti ljudje najboljse moznosti za financni uspeh. Ceprav jih je bila vecina nekdanjih domobrancev, so v tistem valu ze prisli tudi ekonomski izseljenci in tudi taki, ki so bezali pred slovenskim sodiscem (kraje, poneverbe, ipd. - preverjeno, kot bi vi rekli). Ti ljudje so zaradi hitre rasti drzave imeli dobre moznosti, kot ze receno in dosti jih je izkoristilo. Tako so nekdanji vajenci in hlapci brez izobrazbe postali obrtniki in graditelji his, tesarji in mizarji, ker so se ocitno najbolj znasli v teh poklicih. To jim je dalo moznost, da odprejo svoj biznis brez znanja in brez formalne izobrazbe in ce so bili pridni, jim je uspelo. Tisti, ki so sli v to, danes zivijo prijetno in udobno zivljenje. Se ena posebnost je iz tistega casa. Slovenci so se naseljevali v skupinah. Recimo, kamor je sel en, so se drugi prisli za njim, cetudi kraj in zaposlitev ni bila idealna, a jim je pomagalo, ker nihce od teh ljudi ob prihodu ni znal anglescine. Tako so se veliko druzili, imeli piknike, kjer so pekli cele pujse, alkohol je pa tekel v potokih. Ko so si nekateri od teh ljudi tam nekje sredi 60-ih let ze pomagali na bolje, so pikniki in druzenja zaceli odmirati. Ustanovili so slovenska drustva, ki povecini delujejo se danes. Stara garda je cvrsto drzala vse vajeti v teh drustvih v svojih rokah, zadnja leta so jih zaceli prepuscati mlajsim, ki so bolj demokraticni, po drugi strani pa manj slozni. Menda je kar dosti trenj v teh drustvih. Ta pravi Slovenci! V drustvih se ponavadi govori v anglescini, ce te kdo razume, pa tudi v slovenscini. Razlog je v zelo zmanjsanem priseljevanju, otroci in vnuki povojnih in predvojnih priseljencev pa bolj slabo obvladajo slovenscino, dosti jih se razume malo. Za ta povojni val so tudi znacilne neveste po posti. Samski moski, begunci so sponzorirali svoje simpatije iz Slovenije, ki so postale njihove zene, nekateri so pa tudi preko oglasov iskali punce v Sloveniji.
Po generaciji drustvenikov, torej po letu 1960 do 1965 je stevilo priseljencev zelo upadlo. Ko je bila odcepitev od Jugoslavije in kratka vojna v Sloveniji, so pricakovali naval azilantov in so jim hoteli pomagati, a jih ni bilo. Zadnja leta tudi drzava sama pocasi zapira dotok, tako da se ze nekaj let priseljujejo bolj posamezne druzine.
Za razliko od tistih po 2. sv. vojni, se kasnejsi priseljenci ne druzijo veliko z drugimi Slovenci in se pogosto niti ne poznajo. Kar jih jaz poznam moje generacije, sem jih spoznala preko starejse generacije. Ti ljudje so v povprecju bolj izobrazeni, a tezje prodrejo naprej, ker je trg dela zasicen in ker drzava daje prednost domacinom, ki sicer imajo formalno izobrazbo, a manj znanja kot priseljenci. Imajo pa vec delavnosti.
te mlajse generacije se tudi ne druzijo s starejsimi, ampak se hitreje asimilirajo, kot so se prejsnji valovi.
Med generacijami ni takega trenja, kot vidim in berem v Sloveniji. Mladi, kljub vecji brezposelnosti, starejsih ne krivijo za njihovo brezposelnost, starejsi jim pa ne vsiljujejo svojih vzorcev. Zanimivo je, da klasicna slovenska skrb za otroke in pomoc, s hrano, denarjem, varstvom otrok je tu zelo hitro zamrlo. V tem pogledu so prevzeli kanadsko samostojnost in odvisnot in v tem duhu vzgajali svoje otroke.
Prejsnje generacije, ekonomska in begunsko-domobranska so se kar dobro razumeli, seveda so bili domobranci med seboj zelo povezani in so vedno kovali kaksne zarote in plane za prevzem Slovenije. Za to so imeli svoje casopise in so si redno dopisovali, tudi s tistimi iz ZDA in iz Argentine. O, ja, ko je slo Argentini slabse, je prislo od tam nekaj novih slovenskih priseljencev. To je morali biti v 60-ih letih. Te generacije pocasi umirajo, ostajajo pa mlajsi, nepovezani in bolj asimilirani Slovenci.
Povojni politicni izseljenci so tja po vecini prisli kot begunci preko Avstrije, zato jim je drzava omogocala tecaje anglescine. Hkrati je bil pa to cas, ko je drzava najhitreje rasla in je dobesedno pozirala novo delovno silo, zato so imeli pravi ti ljudje najboljse moznosti za financni uspeh. Ceprav jih je bila vecina nekdanjih domobrancev, so v tistem valu ze prisli tudi ekonomski izseljenci in tudi taki, ki so bezali pred slovenskim sodiscem (kraje, poneverbe, ipd. - preverjeno, kot bi vi rekli). Ti ljudje so zaradi hitre rasti drzave imeli dobre moznosti, kot ze receno in dosti jih je izkoristilo. Tako so nekdanji vajenci in hlapci brez izobrazbe postali obrtniki in graditelji his, tesarji in mizarji, ker so se ocitno najbolj znasli v teh poklicih. To jim je dalo moznost, da odprejo svoj biznis brez znanja in brez formalne izobrazbe in ce so bili pridni, jim je uspelo. Tisti, ki so sli v to, danes zivijo prijetno in udobno zivljenje. Se ena posebnost je iz tistega casa. Slovenci so se naseljevali v skupinah. Recimo, kamor je sel en, so se drugi prisli za njim, cetudi kraj in zaposlitev ni bila idealna, a jim je pomagalo, ker nihce od teh ljudi ob prihodu ni znal anglescine. Tako so se veliko druzili, imeli piknike, kjer so pekli cele pujse, alkohol je pa tekel v potokih. Ko so si nekateri od teh ljudi tam nekje sredi 60-ih let ze pomagali na bolje, so pikniki in druzenja zaceli odmirati. Ustanovili so slovenska drustva, ki povecini delujejo se danes. Stara garda je cvrsto drzala vse vajeti v teh drustvih v svojih rokah, zadnja leta so jih zaceli prepuscati mlajsim, ki so bolj demokraticni, po drugi strani pa manj slozni. Menda je kar dosti trenj v teh drustvih. Ta pravi Slovenci! V drustvih se ponavadi govori v anglescini, ce te kdo razume, pa tudi v slovenscini. Razlog je v zelo zmanjsanem priseljevanju, otroci in vnuki povojnih in predvojnih priseljencev pa bolj slabo obvladajo slovenscino, dosti jih se razume malo. Za ta povojni val so tudi znacilne neveste po posti. Samski moski, begunci so sponzorirali svoje simpatije iz Slovenije, ki so postale njihove zene, nekateri so pa tudi preko oglasov iskali punce v Sloveniji.
Po generaciji drustvenikov, torej po letu 1960 do 1965 je stevilo priseljencev zelo upadlo. Ko je bila odcepitev od Jugoslavije in kratka vojna v Sloveniji, so pricakovali naval azilantov in so jim hoteli pomagati, a jih ni bilo. Zadnja leta tudi drzava sama pocasi zapira dotok, tako da se ze nekaj let priseljujejo bolj posamezne druzine.
Za razliko od tistih po 2. sv. vojni, se kasnejsi priseljenci ne druzijo veliko z drugimi Slovenci in se pogosto niti ne poznajo. Kar jih jaz poznam moje generacije, sem jih spoznala preko starejse generacije. Ti ljudje so v povprecju bolj izobrazeni, a tezje prodrejo naprej, ker je trg dela zasicen in ker drzava daje prednost domacinom, ki sicer imajo formalno izobrazbo, a manj znanja kot priseljenci. Imajo pa vec delavnosti.
te mlajse generacije se tudi ne druzijo s starejsimi, ampak se hitreje asimilirajo, kot so se prejsnji valovi.
Med generacijami ni takega trenja, kot vidim in berem v Sloveniji. Mladi, kljub vecji brezposelnosti, starejsih ne krivijo za njihovo brezposelnost, starejsi jim pa ne vsiljujejo svojih vzorcev. Zanimivo je, da klasicna slovenska skrb za otroke in pomoc, s hrano, denarjem, varstvom otrok je tu zelo hitro zamrlo. V tem pogledu so prevzeli kanadsko samostojnost in odvisnot in v tem duhu vzgajali svoje otroke.
Prejsnje generacije, ekonomska in begunsko-domobranska so se kar dobro razumeli, seveda so bili domobranci med seboj zelo povezani in so vedno kovali kaksne zarote in plane za prevzem Slovenije. Za to so imeli svoje casopise in so si redno dopisovali, tudi s tistimi iz ZDA in iz Argentine. O, ja, ko je slo Argentini slabse, je prislo od tam nekaj novih slovenskih priseljencev. To je morali biti v 60-ih letih. Te generacije pocasi umirajo, ostajajo pa mlajsi, nepovezani in bolj asimilirani Slovenci.
0
Fiddle, hvala. Zanimivo in izčrpno si opisala. Odlično je prebrati iz prve roke.
0
http://www.cargurus.com/Cars/Discussion-t30826_ds576452 http://www.cargurus.com/Cars/Discussion-t30826_ds576452
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.05.2015 ob 20:43