Da obvaruješ kožo, da, celo lase, obleko in druge gorljive reči nekoliko časa, da ne zgore, akoravno bi na rokah nosil žareče železo, namaži je z raztopino, ki si jo narediš iz četrt kile galuna, ene kile studenčnice in 7 dekagramov hudičevega olja.
Natoči kupo s studenčnico in stresi v njo nekoliko stolčenega salmijaka.
V to kupo postavi drugo z ravno tako tekočino.
Potem, ko si že več kupic djal drugo v drugo, postavi naposled kupico iz tanjkega stekla s čisto studenčnico v omenjene kupe in voda ti bo takoj zmrznila.
Vrzi v skudelico toplega čaja košček sladkorja, ki si ga dobro namočil v vitrijolni nafti.
Takoj bo čaj zavrel ter se užgal, če pritakneš goreči košček papirja.
Ako pokriješ kupico vode s platnom, platno pomočiš z vitrijolnim eterjem, kupico s platnom postaviš na prepih in še platno nekolikokrat pomočiš z imenovanim eterjem, spremenila se bo voda v kupici v nekoliko minutah v led.
Vzemi en del kleja, en del galuna in vsako posebej raztopi.
Pomešaj potem oboje ter s to zmesjo namaži les.
Ko se ti tako pomazani les posuši, ne bo se ga z lepa prijel ogenj.
Napravi si mešanico iz raztopljenega galuna in kuhinjske soli in stori, kakor je zgoraj povedano.
Nalovi meseca aprila in maja toliko rose, da boš mogel ž njo napolniti skledico.
V skledico deni živo ribico, ter skledico postavi na kraj, kamor sije solnce.
Za malo časa bo izginila vsa voda.
Ni je izpila ribica, nego posrkali so jo solnčni žarki.
Voda ti je izhlapela.
Vzemi čašo s čistim glasom, ki jo preskusiš s tem, da jo z mokrim prstom pogladiš po robu.
Drži jo potem povprečno črez usta ter zavpij v njo ali z glasom, ki ga daje sama, ako s prstom potrkaš nanjo, ali pa z glasom za jedno oktavo višjim od čašinega.
Čaša se na ta način tako pretrese, da takoj poči.
Stolci gumi arabicum ter ga raztopi v vodi.
Ako si s to tekočino s čopičem namažeš zobe, ustna, jezik in cela usta, pač brez skrbi smeš jesti kruh, ki si ga dobro namočil v žganji ter ga užgal.
Vzemi alkohola ter v njem raztopi nekoliko kuhinjske soli.
Užgi ga potem ter hitro z brezovo šibico mahaj po plamenu.
Pri tem bodo videti obrazi okolu stoječih strašno suhi in razmršeni.
Namaži si dobro roko s tremi loti belega sleza, ki si ga stolkel z jajčnim beljakom.
Ko se ti roka posuši, lahko brez nevarnosti užgeš na nji stolčenega žvepla.
Napolni zelo rahlo lupino laškega oreha z zmesjo, ki si jo napraviš iz 10 gramov suhega solitarja, 5 gramov žvepla in treh gramov smole, položi denar vanjo, posuj ga še z imenovano zmesjo ter jo užgi z žarečim ogljem.
Zapazil bodeš jako živ ogenj in ko ta neha, kar se zgodi prej, nego v eni minuti, vrzi lupino v vodo.
Našel bodeš denar čisto raztopljen, ne da bi bila lupina zgorela.
Potresi vodo s lesičjekovim prahom Bärlappsamen ali pa s kolofonijem, ali pa si nadrgni roke z istim prahom in tako bodeš brez skrbi segel v vodo in si ne boš ni malo roke zmočil.
Ako pišeš z vodo, v katerej si raztopil rumene krvolužne soli, se pisava ne vidi.
Če pomočiš tako popisan papir v vodo, v katerej je raztopljen železni vitrijol, pokaže se ti višnjeva pisava.
Ako pišeš s čebuljevim ali česnovim sokom ali pa z mlekom na papir, in ga potem držiš črez ogenj, mogel boš pisavo brati.
Brez tega pa ostanejo črke nevidljive.
Raztopi galun v vodi, piši ž njo ter stori, kakor je v drugi točki povedano.
Smelji čisti galun ter nalij frišne vode nanj, toda ne preveč, da ne bo mešanica preredka.
Ako s tem pišeš in če se pisava posuši, ne vidiš ničesar, položiš pa papir v čisto vodo, pokazala se bo čez četrt ure lepa črna pisava.
Zavri v močni razjedni vodi Scheidewasser šisk in vitrijola, prideni potem amonijaka, pa ne toliko, da bi se voda zgostila in končno še nekoliko arabskega gumija.
Tako si napraviš tinto, ki je črna kakor vsaka druga, ki pa čez 40 dni izgine.
Prilepi na krajcar z voskom belo žimo, ovij jo krog prsta ter spusti penez v kupico.
Giblješ li s prsti, kot bi igral na orglje, zdelo se bo kakor če bi denar plesal.
Reci prijatelju, naj si misli kako poljubno število, katerega ti ne sme povedati, a ti to število vendar uganeš.
Ko si prijatelj misli število, reci mu, naj to število pomnoži s številko 2, potlej naj k zmnožku prišteje 4, vsoto naj zopet s številko 5 množi, k zmnožku zopet 12 prišteje in to vsoto s številko 10 množi.
Od tega poslednjega zmnožka naj odšteje 320 in dobi število, ki je ravno za 100 večje nego li ono število, ki si ga je mislil.
Ako zdaj odrežeš zadnji dve ničli, dobiš pravo številko, ki si ga je mislil tvoj prijatelj.
Recimo:
Prijatelj si misli številko 2.
Pomnoženo z 2, dobi 4, k temu prišteje 4, dobi 8.
Število 8 pomnoženo s 5, je 40.
K številu 40 prišteje 12, je 52.
To število pomnoženo z 10, je zmnožek 520.
Od tega števila se odšteje 320, ostane 200.
Zdaj še dve ničli preč, ostane 2.
Ako število 37 množiš s kakim številom aritmetične progresije, kakor so 3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30…, vsako teh številk je za 3 jednice večje, dobiš zmnožek obstoječ iz treh enakih številk.
Ako zmnožkove številke sešteješ, dobiš pa vsoto ali sumo, ki je enaka onemu številu, s katerim si množil število 37.
Neki človek ima pri sebi volka, kozo in zelje, pa bi se rad prepeljal čez reko, toda čolnič je tako majhen, da jih ne more vseh naenkrat, nego le posamez seboj vzeti.
Kako naj prepelje volka, kozo in zelje, da ne bode nikoli ostal na enej strani reke sam volk s kozo, pa tudi ne sama koza z zeljem.
Kajti v prvem slučaju bi požrl volk kozo, v drugem bi pa koza snedla zelje.
REŠITEV:
Najprej prepelje kozo in nazaj se pelje sam.
Potem pelje zelje, pa vzame kozo seboj.
V tretje prepelje volka in se pelje sam nazaj, naposled prepelje še kozo.
Dve kmetici sta nesli jajca na prodaj.
Prva kmetica pravi:
»Bodi tako dobra in mi daj od svojih jajec 8, da jih bom imela ravno toliko kakor ti.«
Druga odvrne:
»Daj mi rajši ti od svojih jajec 5, da jih bom imela jaz trikrat toliko kakor ti.«
Koliko jajec je imela vsaka kmetica?
REŠITEV:
Prva kmetica je imela 18, druga pa 34 jajec.
13.03.2021 ob 17:54