☕ Kdo ve? - 36

brzeti, brzice, nevdvomono tudi brezeti in brzina.

bŕž prisl. (ȓ)
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž
2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju
bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 3. 2017.





Slovensko gradivo

bȓž1 prisl. lat.‛cito’, star. tudi bȑž, bȓže (16. stol.).

Razlaga

Enako je stcslovan. brъže, hrv., srb. bȑže, stčeš. brž. Pslovan. *bъ̋rzd'e ali že *bъ̋rz'e ‛hitreje’ je primernik prislova *bъ̑rz(d)o, sloven. bȓzo (Be I, 51). Ta primernik je tudi sestavni del prislova nȁjbrž.

Povezana iztočnica

Dalje glej bȓz.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 3. 2017.

To besedo so nesli v zgornjo, severno nemščino in jo nato v 16 stoletju ponovno vrnili v Slovenijo. No, saj se spomniš kako smo jo nosili. Ali pa je morda po nekom, ki se je pisal brzec.

Kaj zdaj? Noben ne ve, kako in komu se naredi freh?

Žal pri nas ne uporabljamo te besedne zveze.

Dober večer. Jaz vem. Lahko je nagajiv (otrok) ali provocira ( odrasel)

Aha ste ze obdelali. Upam, da sem zadela. Provocirati.

Beseda freh ozačuje odrezavost, odrezav človek, freh človek.

Neeee.
Čisto nekaj drugega. Godovniku na predvečer godu prideš na dom in 3x zaropotaš. Lahko z zvončki, lahko s pokrovkami. Z nečim pač. Zelo stara navada je to.

Pri tem običaju e naglasiš široko. Freh človek je z ozkim e-jem.

fletno. Veš mogoče od kod to izvira?

Ja, to smo pa delali tudi mi pred 20-30imi leti, samo smo drugače rekli, pa se ne morem spomniti kako.

Mačka poglej, celo v SSKJ je omenjeno ropotanje ob godu.

ropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. dajati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale
● ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi
// povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu
♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom
2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada
3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se
// veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati
ropotáje: vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila
ropotajóč -a -e: ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 3. 2017.

Freh pred godovanjem http://www.culturalcapitalcounts.eu/index.php/sl/nesnovna-kulturna-dediscina?area=5&category=0&country=0&search_string=&sent=1&detail=52 http://www.culturalcapitalcounts.eu/index.php/sl/nesnovna-kulturna-dediscina?area=5&category=0&country=0&search_string=&sent=1&detail=52

Verjetno ropotati 😆

Saj možno da bi verjetno kje tudi kaka godba prišla, mi smo bili po domače muzikalični. Dojenček iz katerega konca pa si, če ni skrivnost?

Moji so vedno rekli, gremo k stricu freh delat. In sem letela po kastrolo in pokrovke 😉

Ne ofiranje je bilo 😆. Hvala, Micka.

In ko smo pri ofiranju, niste mi odgovorili kaj pomeni ofirati se 😉

Moja mati je Gorenjska 🙂

😉

sicer je pa tole najboljša tema ever. Hvala Mačka.

Dojenček tudi moje korenine so tam, tam 🙂
Ofirati je morda okrasiti, morda kot avto za nevesto pri nas rečejo ocirati.

Prmejdun da res.
Poleg Čarovnicinih, tiste so tudi fajn, mar ne?

No-ja, odrasla sem na Gorenjskem, drugače sem pa mešanček, ata je Štajerc 🙂 Ofirati se, pomeni ponuditi se, da opraviš prostovoljno nekaj neprijetnega - zrtvovati se, po domače.

Ni čudno, da ne poznam tega izraza, nekako se ognem takim zadevam.

Dobra 🙂
Kdo ve kaj je šnajcar?

Ofer je žrtvovati. V cerki daš ofer v pustco,

Darovati, ne žrtvovati.

A seveda, WW je fajn.

Ofer je ko greš okol oltarja in daš svoj dar, ni to vsako nedeljo.Tisto navadno ob nedeljah je pa pušca.

ekzektli

Že ne vem več, smo šajbezn že omenili?

Pa za koga rečemo, da je lišpau?

Spačen, tist ko mu ni nič všeč.

Lišpau je zbirčen, sploh pri jedi se to reče.

Ponavljam, je že bilo vprašanje, a brez odgovora.

Gor gledati.

Kako to misliš gor gledati? A avione opazujete?

Tako Pohorci označujejo nek dogodek, ki se ti zgodi v vsakdanjiku. Vedno, vsak dan, samo ura je različna.

Se dogaja samo moškim?

Neeeee, vsem moškim, ženskam, otrokom enako.

Kaj je to potem? Ko se zbudiš?