👎 Janša nam spet dela sramoto v EU - 2

V obdobju 2022–2026 je več javno izpostavljenih primerov selitve regionalnih sedežev, upravljavskih funkcij ali sprememb upravljanja. Razlogi so bili različni:

višji stroški dela v Sloveniji,
davčna politika in negotovost glede prihodnjih davčnih sprememb,
birokratske obremenitve,
centralizacija poslovanja multinacionalk v regionalnih središčih (pogosto Zagreb),
večji trg in boljša logistična povezanost drugih držav,
interne poslovne odločitve posameznih mednarodnih skupin.

Pri nekaterih drugih podjetjih (npr. A1, Lidl, SAP, Oracle, Cisco in drugih) so predstavniki gospodarstva ter Gospodarska zbornica Slovenije opozarjali, da na odločitve vplivajo visoki stroški dela, davčna politika in administrativne obremenitve. Vendar so podjetja sama pogosto kot neposreden razlog navedla tudi reorganizacijo skupine in centralizacijo regionalnega upravljanja.

Na Forumu obrti in podjetništva maja 2025 je Golob dejal, da če podjetniki zaradi razlik v davčni obravnavi določene zaposlitve ali poslovne funkcije organizirajo na Hrvaškem, "to ni nič narobe" in da je to lahko legitimna poslovna optimizacija. Izjava je bila deležna številnih kritik, ker so jo mnogi razumeli kot sporočilo, da vlada sprejema ali celo spodbuja selitev poslovnih funkcij iz Slovenije.

Na to se je zelo ostro odzval predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak. Na poslovni konferenci je dejal, da mu je ob takšni izjavi "počilo srce" in jo označil za "sabotažo lastne države" ter "zgodovinsko škodljivo". Njegovo glavno sporočilo je bilo, da bi moral predsednik vlade podjetja spodbujati, naj ostanejo v Sloveniji, ne pa govoriti, da je selitev poslovanja v tujino nekaj normalnega.

Spor med Golobom in Brodnjakom je bil zato predvsem spor o gospodarski politiki:

Golob je zagovarjal stališče, da bodo podjetja poslovanje organizirala tam, kjer je to zanje najbolj smiselno, in da država tega ne more v celoti preprečiti.
Brodnjak pa je menil, da bi morala biti naloga vlade ustvariti takšne pogoje, da podjetjem o selitvi sploh ne bi bilo treba razmišljati, ter da predsednik vlade ne bi smel javno relativizirati selitev v tujino.

Seveda, Golobu je vseeno kaj je z domačimi podjetji. Očitno se ne zaveda , da je slovensko gospodarstvo motor Slovenije. V času njegove vladavine nas je večina opazila, da mu osnove niso jasne.

@Piksi
Če se uprava podjetja fiktivno preseli, gre za izogibanje plačevanja davkov državi, ki te hrani. To bi morala zakonodaja sankcionirati.

V večini javno znanih primerov ni šlo za selitev proizvodnje, temveč za:

regionalne uprave,
vodstvene funkcije,
finance, kadrovske službe ali administracijo.

To pomeni, da so proizvodni obrati, trgovine in večina zaposlenih ostali v Sloveniji, medtem ko se je del odločanja in visoko plačanih delovnih mest preselil v druga regionalna središča. Razlogi, ki so jih podjetja in predstavniki gospodarstva najpogosteje navajali, so bili kombinacija regionalne reorganizacije, stroškov dela, davčne politike, administrativnih obremenitev in želje po učinkovitejšem upravljanju.

Selitev uprave, regionalnega sedeža ali vodstvenih funkcij ima lahko za Slovenijo opazne finančne posledice, čeprav so te običajno manjše kot pri selitvi proizvodnje. Največji učinki so naslednji:

1. Manj davčnih prihodkov

Če se vodstvo, finance, pravna služba ali druge ključne funkcije preselijo v drugo državo, se lahko tam ustvarja večji del obdavčljive dodane vrednosti. Posledično lahko Slovenija prejme manj:

davka od dohodkov pravnih oseb,
dohodnine od visoko plačanih zaposlenih,
socialnih prispevkov.

Kolikšen je dejanski učinek, je odvisno od konkretne organizacije podjetja in davčnih pravil.

2. Izguba visoko plačanih delovnih mest

Vodstvene in strokovne funkcije (uprava, finance, IT, pravna služba, razvoj poslovanja) sodijo med najbolje plačana delovna mesta. Če se preselijo:

država pobere manj dohodnine in prispevkov,
manj denarja ostane v lokalnem gospodarstvu prek potrošnje teh zaposlenih.
3. Manj poslov za domača podjetja

Regionalni sedeži uporabljajo številne storitve:

odvetniške pisarne,
računovodske in revizijske družbe,
svetovalce,
marketinške agencije,
hotele in konferenčne centre,
letalske prevoze in druge poslovne storitve.

Če se sedež preseli, se del teh naročil pogosto preseli skupaj z njim.

4. Manj vpliva pri prihodnjih investicijah

Ko je uprava v drugi državi, se pomembne odločitve o:

novih investicijah,
zaposlovanju,
raziskavah in razvoju,
širitvi proizvodnje

pogosteje sprejemajo tam, kjer sedi vodstvo. To ne pomeni, da Slovenija avtomatično izgubi prihodnje investicije, vendar se njen vpliv lahko zmanjša.

5. Manjši ugled Slovenije kot regionalnega poslovnega središča

Če več mednarodnih podjetij za regionalni sedež izbere drugo državo (na primer Zagreb, Dunaj ali Budimpešto), lahko to oslabi položaj Slovenije pri privabljanju novih mednarodnih podjetij.

Kaj Slovenija običajno ne izgubi?

Če proizvodnja, logistika ali prodaja ostanejo v Sloveniji, država še vedno ohrani:

večino delovnih mest,
prispevke zaposlenih v proizvodnji in prodaji,
DDV od prodaje na slovenskem trgu,
del davčnih prihodkov, ki nastanejo zaradi poslovanja v Sloveniji.
Primer

Predstavljajmo si, da ima podjetje v Sloveniji:

1.000 zaposlenih v proizvodnji,
80 zaposlenih v upravi in vodstvu.

Če se preseli samo uprava:

1.000 proizvodnih delovnih mest ostane,
država pa lahko izgubi davke in prispevke od 80 visoko plačanih zaposlenih ter del prihodkov od poslovnih storitev, ki jih je uprava kupovala v Sloveniji.

Če pa bi se preselila še proizvodnja, bi bile gospodarske posledice bistveno večje: izgubila bi se delovna mesta, izvoz, prispevki, davki in lokalna gospodarska aktivnost.

Zato ekonomisti pogosto poudarjajo, da je selitev uprave opozorilni znak, ne pa nujno gospodarska katastrofa. Pomeni lahko, da država postaja manj privlačna za vodstvene in razvojne funkcije, čeprav osnovna dejavnost podjetja še naprej ostaja v Sloveniji.

Dolgoročno ima lahko selitev uprav, regionalnih sedežev in vodstvenih funkcij iz Slovenije večplastne posledice. Same po sebi običajno ne povzročijo gospodarskega zloma, vendar lahko vplivajo na razvoj države, če bi se tak trend ponavljal več let.

1. Slovenija lahko izgublja najbolj donosne dele gospodarstva

V sodobnem gospodarstvu največjo dodano vrednost pogosto ustvarjajo:

razvoj,
upravljanje,
strateško odločanje,
finance,
raziskave,
inovacije,
globalno vodenje podjetij.

Če država ostane predvsem lokacija proizvodnje, medtem ko se odločanje seli drugam, lahko dolgoročno izgublja del najvrednejših funkcij v gospodarstvu.

2. Manj domačega kapitala in manj vpliva

Ko se pomembne odločitve sprejemajo v tujini, lahko Slovenija izgubi del vpliva pri vprašanjih:

kam bo podjetje vlagalo,
kje bo odpiralo nova delovna mesta,
kje bo razvijalo nove produkte.

Primer: če regionalna uprava sedi v Sloveniji, imajo slovenski vodstveni kadri več vpliva na prihodnje projekte. Če je uprava v drugi državi, mora Slovenija za nove investicije "tekmovati" znotraj večje regije.

3. Beg talentov

Vodstvene funkcije ustvarjajo okolje za razvoj:

menedžerjev,
finančnih strokovnjakov,
pravnikov,
razvojnikov,
podjetnikov.

Če je manj sedežev podjetij v Sloveniji, lahko mladi in izkušeni kadri pogosteje iščejo priložnosti v tujini.

4. Slovenija lahko postane manj privlačna za tuje investicije

Mednarodna podjetja pogosto gledajo, kje že imajo:

regionalne ekipe,
dobre povezave,
poslovno okolje,
predvidljivo zakonodajo.

Če se več regionalnih centrov preseli drugam, lahko nastane učinek:

manj sedežev → manj poslovnih storitev → manj talentov → manj novih investicij.

To je dolgoročni "ekosistemski" učinek.

5. Vpliv na javne finance

Manj visokokvalificiranih delovnih mest pomeni potencialno:

manj prihodkov iz dohodnine,
manj socialnih prispevkov,
manj davčnih prihodkov iz storitev.

Pri posameznem podjetju je učinek majhen, pri večjem številu podjetij skozi desetletje pa lahko postane pomemben.

6. Poveča se odvisnost od tujih odločitev

Če so največja podjetja v državi v večji meri vodena iz tujine, lahko država postane bolj občutljiva na odločitve tujih central:

zapiranje oddelkov,
selitev razvoja,
sprememba strategije.

Smetano bodo pobirali drugi, slovenci bomo pa hlapci. V to smer je vodila Golobova vladavina.

Bolj kot Golob s Tino pa res ne more. Urška je vsaj zdravnica in dva otroka imata. Kaka je pa zgodovina Tine?

hja hjeee

se strinjam 100%.

EU je fikus, v katerega verjamete le slovenske neumne ovce. Italijanski fašisti in madžarski nacionalisti se vam pa smejijo v glupe ksihte.

EU vodijo psihopati, ki jim je vseeno, da se Evropa počasi spreminja v Somalijo, pri tem jim štango držijo hsiterične feministke, ki že 40 let svarijo pred bestialnostjo belega moškega.

Da ne zahajam v to, da glupi Evropejci od Američanov po dražji ceni kupujejo rusko nafto.

Janez se je fsral kot ničkolikokrat v preteklosti 💩💩💩😂😂😂

Bolje to kot Golob, ki je šel jokat v naročje Von der Lein ove. Ta pa je bila vsa blažena ko je tolažila pridnega fantka, ki se je v njenem naročju hinavsko nasmihal. Zanima me kje je ves ta denar, ki so ga dobili od poplav?

Vsem firmam ala Petrol, ki so preselile upravo na Hrvaško, je najbrž svetoval sam Janšev svetovalec za utaje davkov Snežić.

A to je tisti pri katerem je bila Tina na jahti in je bil Golob zato jezen nanj? Tinca ve kaj je dobro. Mhm, Snezic vs Golob? Deklica že ve

Grims je lep

@Edini
Ja, res. Edino od takrat, ko ga je anticepilec iz Resnice pljunil, ni več isti. Takrat ga je tisti 🤐 skor ubl!