😭 Groza - 2

Sej sm ženapisala v prejšnem odgovoru da ne vem zakaj so se k takemu vsedli v avto.

PONOVIMO PRVO POMOČ IN BODIMO STRPNI Lepo nedeljsko popoldne se lahko hitro spremeni v grozo. Ko smo se v nedeljo odpravljali iz Laškega proti Celju, smo naleteli na prometno nesrečo. Ko sem zagledal prevrnjen avtomobil, sem lahkomiselno menil, da je že vsega konec in da morajo le pospraviti cesto, a sem se motil. Zaslišal sem klic na pomoč in takoj za tem, da otrok umira. V trenutku sem želel razmišljati s trezno glavo, čeprav mi je po glavi hodilo tisoč misli. Kot v počasnem posnetku sem zagledal štirimesečnega dojenčka, ki je onemogel visel iz otroškega sedeža. Podpirala ga je roka enega izmed poškodovanih. Uspel nam ga je odpeti in skupaj s punco sva ga povlekla skozi razbito okno. Nekako sem predvideval, da sem svoje delo opravil in ga bodo zdaj rešili, ampak rešilcev ni bilo od nikoder. Otrok je imel poškodovano glavo, iz ušesa mu je tekla kri. Punca ga je držala in s sestro sta mu dajali umetno dihanje kljub temu, da otrok ni kazal nikakršnega znaka življenja. Ko me je punca panično vprašala, kaj naj naredi, sem v njenih očeh opazil občutek nemoči, ki se je instantno prenesel tudi name. Oh, kako sem si želel, da bi obvladal prvo pomoč, da bi vedel, kaj narediti. Čutil sem, da lahko storim več, če pomagam še trem osebam, ki so bile ujete v avtu, zato sem se raje povetil njim. Vse se je dogajalo tako hitro, skupaj še s parimi ljudmi smo klicali rešilce, reševali otroka, pomagali ponesrečenim, ki so bili ujeti v avtu in upali na dodatno pomoč. Iz nasprotne smeri, kot smo prišli, je stal avtobus. Opazil sem, da je voznik končno izstopil. Kakšno olajšanje, on bo gotovo vedel, kaj storiti, konec koncev je poklicni voznik in na cesti preživi veliko časa. Začel je umikati razbitine s cestišča, kar mi ni bilo čisto jasno, saj sredi ceste oživljajo dojenčka, najbrž je želel narediti prosto pot za rešilca. Ko je odvrgel še zadnji kos, se je vrnil v avtobus in brezbrižno odpeljal mimo nas in za las zgrešil nogo moje punce, ki je s sestro še vedno oživljala otroka. Takoj za njim je zapeljal še en avtobus, zato smo želeli promet ustaviti, da ne bi prišlo še do kakšne nesreče in da bi imeli dovolj prostora za rešilce in gasilce, saj ostalih udeležencev nesreče nismo mogli izvleči iz avta. Ko smo hoteli ustaviti voznika v passatu, češ da pomagamo in da je sredi ceste dojenček, nam je pokazal sredinca, se namršil in arogantno odpeljal. Žalostno je, da smo ljudje brezbrižni, ko ne gre za nas. Za nekatere je pomembnejše se odpeljati in ne čakati v koloni, kot da bi pomagali. Nesreča se je končala tragično, pred našimi očmi je umrl štirimesečni dojenček Adam. Ob tem ne morem nehati misliti, da bi morali vsi bolj poznati prvo pomoč, sploh pa imeti občutek solidarnosti, empatije in pomagati drug drugemu, ne pa da pokažemo sredinca in se odpeljemo. Sam se bom več posvetil prvi pomoči, saj se šele zdaj resno zavedam, da lahko iznenada dobiš odgovornost za življenje sočloveka in najmanj, kar želiš, odgovornost za reševanje otroka. Vkolikor je ponovitev prve pomoči za tiste, ki to berete, preveč, vas prosim za strpnost na kraju nesreče. Ne morem si predstavljati, kakšne občutke doživljata starša. Vsi, ki smo pomagali, si želimo, da bi lahko storili več, da bi preprečili nastanek tragedije iz lepega nedeljskega izleta. vir: facebook skupina mamice čvekamo

V tak jajc od avta jaz svojega otroka niti v sanjah ne bi dal! 20 let star clio... pa kaj še!

Potem pa takoj pokliči CSD nad polovico staršev v Sloveniji! Ignoriraj pa tiste, ki vozijo avte za 100.000 evrov, lupinico za 1000 evrov, otroka pa ne pripnejo dobro.

Današnji članek: leta 2015 je bilo v sloveniji dober milijon registriranih osebnih avtomobilov in večina starih nad 12 let.