Glas iz groba

Leta 2020 se je iz Indije priselil en software developer, Piyush Sasankan . Leta 2021 je dobil hudo obliko plasticne anemije. Edini ustrezni donator kostnega mozga je njegov brat, ki zivi v Indiji, vendar mu kanadski imigrantski prasici niso dovolili vstopa v Kanado, "ker se mogoce ne bi hotel vrniti v Indijo". Vsi clanki so iz leta 2021, zato ne vem, kako se je ta tragicna zgodba koncala. Po drugi strani v drzavo jemljejo vse sorte smeti s celega sveta, a ko je potrebna pomoc cloveku, je ne dovolijo.

Veliko tega se pocne se danes. Ampak ko sem prisla do trakulje, sem nehala brati.

Mi smo v soli imeli okostnjaka iz nekdaj zivega cloveka. Povedali so nam, da je bil po poklicu cevljar. Sicer smo imeli tudi nekaj okostij raznih zivali, a nikogar ni kaj prida zanimalo.

O skrcenih glavah sem slisala pred desetletji. Kdove, ce jih se delajo. Mozak na desni zgleda bolj kot turist. Ali pa je bil v ekipi za krcenje gozdov in so mu domacini povedali, kaj si mislijo o njem.

In pri nas se danes nosijo lase pokojnih kot nakit. Pogrebnio zavodi jih zapecatijo v prozoren obesek za ustrezno placilo. Pri vas tega ne delajo? Tudi jaz imam en kravzelj od nase mame, samo je bila se ziva, ko sem ji ga odrezala in ne, ni se zavedala. Sestra je malo debelo gledala, ker je bila zraven. Ampak oni so itak navajeni na vse. Ne bi pa nikoli tistega kravzeljna nosila kot nakit. V eni vrecki je spravljen.

In tudi danes se zenske in moski zastrupljajo, da bi bili lepsi. Karcinogemni, zivcni strupi in kdove kaksni so se vse lepotni pripravki.

Spomnila sem se, ko sem bila v 2. letniku vprašana anatomijo in sem morala poimenovati in locirati kosti rok, pa je bil tisti okostnjak že malce zdelan, in ko sem ga prijela za roko, se je le-ta snela in mlahavo obvisela v moji roki. Vsi, vključno s prfokso smo se smejali, no stari kostko je kasneje doživel remont, smo pa zato dobili v učilnici novega frajerja