😕 En velik žužek je v sobi.... - 2

Ne, večji bolj debeli in bolj intenzivnih barv jih pa redko vidim se zelo plašni.

Meni poznan največji kuščar pri nas je Zelenec, največ sem jih srečal v dolini Zadlaščice. Izjemno lepa in zelo hitra živalca. Pa tudi radovedna 🙂 http://3.bp.blogspot.com/-661g25KNxzI/UZksJWnCiOI/AAAAAAAADDQ/UubIajFMIT0/s1600/Zelenec_1600.jpg

Približno taki so samo kr veliki. http://yrefail.net/Thasos/images/Green_lizard_Kazaviti_Gorge_2005.jpg

Ja Mici približno taki kot na tvoji sliki samo so kr mrcine

*

*

Ja Mitzi, res so čudoviti. Je pa bojda precej boleč ugriz, če mu nagajaš 🙂

*

Lepi kuščarji, sam šlatala jih pa glih ne bi 🙂

*

Že njegov ugriz te počasi zastrupi, saj ima v gobcu strupeno bakterijo. http://www.zverce.si/spoznajte-najvecjega-kuscarja-na-svetu http://www.zverce.si/spoznajte-najvecjega-kuscarja-na-svetu

Kul 🙂

*

Ne, gekonov ni.

Tale gecko spominja na močerada 🙂

*

*

Podobnega na Pelješcu, domačini mu pravijo tarantela.

Tisti zelenčki, me zelo spominjajo na mojo pokojno ljubico Agamo.

*

Z, slepci sem pa prijateljica, jih poberem z trave in nesem na travnik. Z belouško sva tudi na ti, vidim jo vsakdan, kako se sonči ob Pšati.Tudi polžki me obiščejo, ta bogati in ta revni. Seveda mi plezajo po panoramski šipi, in mi naredijo slinaste stezice.Ti, ti lumpki.

Obužejem pa pajke. Če so na steni, grem na lojtro in ujamem pajka in ga nesem na vrt. Ne pobijam jih.

Sem šla še poguglat, sta tistta s fotke tapravi dalmatinski taranteli. Videli smo jih tudi na Korčuli, en nam je vsak večer delal družbo na terasi skorajda nad našimi glavami in nas opazoval med kartanjem in pljuckanjem bevande. So pa nočne žverce, podnevi jih nikoli nismo videli.

To so dalmatinski ljubljenčki.

Zdej sm pa kr mal žalostna ko takih lepot v naravi še nisem videla... očitno se pred mojimi kričači in kosmatinci vse skrije 😆

Jaz sem pa kar vesela, da mi nič ne pada za vrat... Brrrr...:(
Kuščarjev in podobnih zadev me ni strah, pri kačah sem bolj previdna, ker ne vem, katere so strupene, ampak mi hb še nikoli ni bilo treba ugotavljati... S suhimi južinami smo frendi, jih kar pustim. Se pa včasih prikaže neka velika črna kosmata zadeva-tistega pajka me je pa groza.:( Pa pri štrigulah skačem na stol. Ostali žužki me pa niti ne motijo, razen če lezejo po meni...

Brrr, jaz se naježim pri velikih pajkih in kobilicah.
Ko smo dopustovali na Braču, nas je en večer v apartmaju v otroški spalnici pričakal en res ogromen, rjav pajek. Tako velikega pajka še svoj živi dan nisem videla (če odmislim tropske). Smo ga skušali spraviti skozi balkonska vrata na svobodo, ampak pajku to ni bilo niti slučajno všeč in se je zavlekel pod posteljo. Ker nismo vedeli, ali je strupen ipd., smo ga pač poslali v večna lovišča z raidom. Čez nekaj dni nas en tak pajek že za dobro jutro čaka v jedilnici na steni pri jedilnem kotu. No, tale je bil bolj krotek in smo ga s pomočjo vedra in Slobodne Dalmacije odnesli na vrt.
Na Hvaru in na makarski rivieri (drugje jih nisem videla, vsaj v takšnih zborovanjih ne) pa je precej velikih kobilic, ko pade noč se najraje zbirajo pod uličnimi razvsetljavami. Skačejo ful daleč in nič ni prijetno, če se ti med večernim sprehajanjem zapletejo med noge in potem skačeš skupaj z njimi 😆 Enkrat me je ena pričakala na vratih apartmaja in potem nisem upala it notri, sem šla na pomoč h gazdi, ki jo je v smehu odgnal.

*

To sm pa pozabu, tud črna vdova se najde 😆

*

Glede na to da sem po sili razmer tudi jamar, sem imel kar nekaj bližnjih srečanj z jamskimi pajki ter kobilicami. Ponavadi so to cele kolonije, ki gomazijo čez vse 🙂

*

A veš da sem moral prav pogooglat kaj ti to bile faraonke ... zna biti kar sitno, ja 🙂

*