Šebrelje so na Cerkljanskem, poznane predvsem po neandertalčevi piščali iz Divjih bab.
Sicer ni legenda, a vendarle :
"V davnini je bila Kamrtna in svet okoli nje, vse do reke Idrijce, sveta zemlja, ki so jo vzdrževali trije
puščavniki, ki so prebivali ob njeni vzhodni zavetrni steni. Kamrtna, kot glavno svetišče, je obvladovala
del doline od Stopnika do Želinja. Pomemben del, ki ji je tudi pripadal, pa je bilo ustje potoka
Lemež, ki se nasproti Škvarča izliva v Idrijco. Tam je bilo urejeno tudi mesto za obredno umivanje
telesa. Kot veš, so imena vseh slovenskih rek ženskega spola, medtem ko ima veliko potokov tudi
moška imena. To ti pripovedujem zato, ker so bila vsa mesta za obredno umivanje le tam, ko je v reko
pritekel potok z moškim imenom, kot je Lemež. Obredno umivanje se torej lahko izvrši zgolj na
kraju, kjer se mešata ženska in moška voda. Kar počnemo tudi mi. Ne boš verjel, kako se po tistem
umivanju dobro počutiš. "
- Obe pripovedi sem ukradel https://iza2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/iz-nevidne-strani-neba-drugi-natis#v Iz nevidne strani neba
Tako gre del ohranjenega izročila, zapisanega v cerkljanskem narečju :
Miha: Ja, tle gor na wrh je ana jama, so rekli, dǝ so divji didci, mi prawmo didci al pa možje. An pale je biu
an pregowor, sma tale punca
imil za hiec, de tista jama na wrh pride pr nam pod hiše – te stare hiše smo
mil – de pride tiste lukne pod naše hiše wn in tista punca je takrat use werjila. K je člouk mlad, use
werjme. /.../ Kle gor naprej je ene hiše, ji prawjo u Woukoucah an tam gor so rekl, da so oral, de se je
utrgalo dol, so mil ene take brdawite, sa rekl. Pa se je aglasu diwji didc al pa diwji muož: »Brdawit na liwo
stran zawit!«. Bradawita je na taka trta, tisto se je s tistim zvezal, de se je s tistim ulikl, de se je to spojilo.
Tu je tak, k se je zawiwalo eden na disno eden na liwo. Pol se je pa tisto utrgalo, pol se je pa divji dic
oglasu. Midruj praumo na disn stran, un je pa riku brdawita, tu je trta, podobno ku serbot, da mure bit pa
na liwa stran zwita. Tu so mil, tu je no ustno izročilo. /…/ Tu je en tak star pregowor an jes sm tut šou, z
ženo swa šla enkrt gor – sam zdej me naga bali ne upam – tak se pride tam na wrhu po grebinu sm in tam
nuotr je ana luknja nuotr. Tam se ni nobeden spuščal. Enkrt so gawaril, de s divje babe nuotr. An so hodil
ti jamarji, sam se ni nobeden spustu notr u jama. /.../
Barbara: Kako se kliče kraj, kjer je ta jama?
Miha: Križew wrh. Bi mogu jt tle gor tri kilometre po grebienu sem wn. Tisto sma hodil kot otroc večkrat,
ane. Zej – kolk je resnice, to pa spet ne wim.
Barbara: Pa soj strašili ti divji dedci?
Miha: Nč db deu, de so ki strašli, tisga ni blo. Tisto, da so (divji dedci, op. B.I.K.) na wrh ke pršli po unmu
grebenu, so prerokwal. Tu gor je biu tud en muož, Božič Anton, Woukar, rojen 1906, je nosu, midruj smo
mel učas mlin tam nout, je nosu u mlin dol, pa mi je praau, de divji didci huodjo po grebenu. Saj wiste, kot
otroc de smo se malo ustrašli, a ne. Drgač da bi pa mene osebno kir strašu (divji dedeci, op. B.I.K.) al pa
de bi ga widu, tega ne morem goworit.
Barbara: Kaj pa da so ti divji dedci okamneli? A to ste slišali?
Miha: Tisto pa ne vem, kako je blu. De so rekl, de so tle upil tle gor tja u Šebrejle divjim babam, a ne.
Žena je to, ne vem kod je slišala, da je to en pregowor, a ne, de so zato upil Šebrejlǝnǝm: "Šebrejlǝnǝ, a
se boste še brejl?" To je kot žiwina, da se ubreji. Lih tak da so divji didci upil u Šebrejle, zatu de se
Šebrejlǝnǝ tku imenujejo. So ble divje babe in divji dedci, da se je to parlo med sabo. /…/
Divji dedci in divje babe s Cerkljanskega v starih (in novih?) folklornih pripovedih (ZRC SAZU)
lelj je fajn družba na potepanjih, z zobatec pa dvomim da bi se razumel 🙂
ker je edini v Sloveniji, ki je dovolj potrpežljiv, da te prenaša, je blo dokazano na statističnem uradu RS 😛 vsak drug bi te fluknu u taprvo grapo pa skalo nate poveznu, da se ne bi slučajno vun skopal in nazaj prišu 😆
Lelj je vzorno zaveden Slovenec in to vas izdajalce naroda moti pri njem, ker vam v fris pove, da sramotno kolaborirate s tatovi slovenske zemlje, ko jih finančno podpirate.
Pfuj! 🤐 kolaborantska. Lejl je gospod profesor za vas in niste vredni da mu čevlje očistite.
Lelj je vzorno zaveden Slovenec in to vas izdajalce naroda moti pri njem, ker vam v fris pove, da sramotno kolaborirate s tatovi slovenske zemlje, ko jih finančno podpirate.
Pfuj! 🤐 kolaborantska. Lejl je gospod profesor za vas in niste vredni da mu čevlje očistite.
Jaz pa v hrvaškem Merkatorju. Sem šla po akcijska jabolka, saj za drugo nimam denarja. Saj veste, slaba plača (1200e) pa je treba zelo šparat. Samo najemnina me pride 650e+stroški 260.
Lelj je vzorno zaveden Slovenec in to vas izdajalce naroda moti pri njem, ker vam v fris pove, da sramotno kolaborirate s tatovi slovenske zemlje, ko jih finančno podpirate.
Pfuj! 🤐 kolaborantska. Lejl je gospod profesor za vas in niste vredni da mu čevlje očistite.
Danes sem bil v trgovini Hofer 😛 😛 😛
Prav.
Nemci nam ne kradejo zemlje in ne vidim razloga, da ne bi kupoval tam.
Jaz pa v hrvaškem Merkatorju. Sem šla po akcijska jabolka, saj za drugo nimam denarja. Saj veste, slaba plača (1200e) pa je treba zelo šparat. Samo najemnina me pride 650e+stroški 260.
a ti dvomiš v Statistični urad Slovenije?
na znanje -tudi bruseljski statistični urad je prišel do podobnega zaključka
še Kitajci niso našli nikogar, ki bi te prenašal 😆
03.10.2017 ob 0:41