Ja ce hocete da se Slovenija obrzi na Spodnjem Stajerskem, potem boste nam sigruno morali dati v Sloveniji enake pravice kot smo jih imeli na Spodnjem Stajerskem in jih imamo na Spodnjem Stajerskem..
Sicer nisem sigurn ce smo mansijna ali smo vecina..
Vem pa da se Slovenija drzava ne bo obdrzala na Spodnjem Stajerskem, c ene bo zacela priznavati in dajati enakih pravic vsem ljudem ki zivijo na tem geografskem podrocju.
(Dobena drzava se ne more)..
Ce nismo vecina potem si sigurno zelimo status manjsina je sigurno..!!!!
Ce smo pa mi vecina, pa potem vi rabiti status manjsine..
Ce pa vi pravite da ste vi vecina, potem pa vsekakor rabimo status manjsine, normalno ja.
Samo za prebivalce neke dezele se stejejo tisti ki zares zivijo v neki dezeli..ne tisti ki samo gredo skoz.
ali ki za nekaj casa oprvljajo kako sluzbo tukaj itd..in ne turisti, in studenti itd..
No, pa sem izvedela nekaj novega. Moj materni jezik je kajkavščina.
svašta 😉
Ja imenovan je po besedi, Kaj
ker se vrpasujete z vprsalnico Kaj.
za razliko tisti, ki se vprasujejo z Sto..to je Stokavscina..
Vprasaj Domacina iz Spdnje Stajerske pa ti bo vedo povedati, ves da vema kako govorijo po bivsi Jugi..
ljk, jaz sem domačinka iz tvoje tako imenovane Spodnje Štajrerske, tako da se samo čudim, ko te berem.
Pa še tole:
Po popisu leta 2002 približno četrtina ljudi, ki so se opredelili za Nemce, živi v Ljubljani in Mariboru, četrtina vseh, ki so se opredelili za Avstrijce, pa v Ljubljani. Prebivalstvo po maternem jeziku po občinah za leto 2002 kaže podobne podatke kot popis leta 1991. Največ oseb, ki so navedle nemščino kot svoj materni jezik, je živelo v Ljubljani (284), Mariboru (234), Kopru (42), Gornji Radgoni (36) in Celju (36).
ljk, jaz sem domačinka iz tvoje tako imenovane Spodnje Štajrerske, tako da se samo čudim, ko te berem.
Pa še tole:
Po popisu leta 2002 približno četrtina ljudi, ki so se opredelili za Nemce, živi v Ljubljani in Mariboru, četrtina vseh, ki so se opredelili za Avstrijce, pa v Ljubljani. Prebivalstvo po maternem jeziku po občinah za leto 2002 kaže podobne podatke kot popis leta 1991. Največ oseb, ki so navedle nemščino kot svoj materni jezik, je živelo v Ljubljani (284), Mariboru (234), Kopru (42), Gornji Radgoni (36) in Celju (36).
Ja jaz sem se opredelil za Stajerca.
Se pa pravim da je Stajerska in Korska in Karantanija edino ime za dezele ki jih jaz poznam za nase dezele./ce je kiri mane kaj vprasal)
Samo mi ni znano da bi kdaj pri nas delali kake popise prebivastva..
mogoce so delali popis prebivastva samo pri Slovencih , se to je to..
Mogli bi delati popis prebivastvo potem mogoce pri vseg ljudeh na Spodnji stajerskem tudi pri Neslovencih..(morda, najbrz)
Aha, popise so delali samo pri Slovencih. Good one.
No, pa se tole, ce ti je ta jezik bolj domac.
MARIBOR 1919-1921
Opis: Maribor galt vor dem ersten Weltkrieg als deutscher Stützpunkt. Nach der Auflösung des ersten Weltkrieges nahm alles einen anderen Verlauf. Nach dem Umsturz war die Marburger Gemeinde wieder in den slowenischen Händen. Die Auflösung bestimmte die slowenische Landesregierung, eigentlich war das schon am 18. Dezember 1918 festgelegt, aber erst am 2. Januar durchgeführt. An diesem Tag verabschiedete sich nach siebzehn Jahren der regierende Bürgermeister Schmiederer. Die Gemeindeverwaltung übernahm der Regierungskommissar dr. Vilko Pfeifer. Der Beirat wurde ernannt und half ihm bei der Bürgermeisterei. Bei der Amtsübernahme traten viele Probleme auf. Das grösste Problem war der Nahrungsmangel, zu viele Einwohner waren wohnungslos, ohne Elektrizität und ohne Kohle. Man sprach nicht laut über neue Pläne, aber es gab nur einen Leitsatz – Maribor so schnell wie möglich slowenisch zu machen. Die Vorwürfe an dr. Pfeifers Regierungsfähigkeiten waren ein Teil der heissen politischen Diskussion. Der Beleidigte dr. Pfeifer musste zurücktreten. Im März 1920 ersetzte ihn dr. Josip Leskovar. Zu dieser Zeit gab es in der Stadt Marburg eine sehr grosse politische Zersplitterung. Im Jahr 1921 trat der letzte Regierungskommissar an. Das war Ivan Poljanec, der ein mildes Regime führte. Alle waren nur auf April und auf die erste Gemeindewahl gespannt. Viktor Grčar gewann die Wahl. Viele Kompetenzen, die Maribor in der Vergangenheit besass, wurden jetzt auf die Bezirkshauptmannschaft übertragen. Immer wieder stellte sich die Frage, ob man Slowenien nicht in zwei verschiedene Regierungen teilen sollte. Nach der Volkszählung im Jahr 1921 ergab sich Maribor als slowenisch.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slvhttps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slv
V solah in sicer, se uporablja slovenscina, ne pa varianta hrvascine.
A Hrvascina pa ni Slovanski jezik?
Ko da tega kaj mi tukaj pisemo ne razumejo v Beogradu ali Zagrebu.
Ce mi smo se v soli ucili "Slovescino" oz. v "slovescini"..in lahko beremo revije in knjige v Srbo-hrvascini norlno in brez preblema vse razumemo..in lahko se normlano pogovarjas z nekom iz Bosne recimo, pa se vse razumeta lahko..
Tako da definicija za razlicni jezik je..
Ce se ne razume vec, ce se je nemogoce vec razumenti, potem je to drugi jezik..
"Slovescina" in Hrvascina mislim da ne zadoscata kriterijo da sta dva razlicna jezika..ker je mozno ce znas enega vse razumeti drugega in obratno..
to so pa dialkti potem..
0
ljk 29.07.2015 ob 20:51
Jaz se nikoli ne spolmnin da bi nas kdo kadaj kje spraseval kak je nas nativni jezik..ali kak je tvoj nativni jezik. ali domac jezik.
tudi dobenga ne poznam, ki bi ga kdo kdaj spraseval to..
Aha, popise so delali samo pri Slovencih. Good one.
No, pa se tole, ce ti je ta jezik bolj domac.
MARIBOR 1919-1921
Opis: Maribor galt vor dem ersten Weltkrieg als deutscher Stützpunkt. Nach der Auflösung des ersten Weltkrieges nahm alles einen anderen Verlauf. Nach dem Umsturz war die Marburger Gemeinde wieder in den slowenischen Händen. Die Auflösung bestimmte die slowenische Landesregierung, eigentlich war das schon am 18. Dezember 1918 festgelegt, aber erst am 2. Januar durchgeführt. An diesem Tag verabschiedete sich nach siebzehn Jahren der regierende Bürgermeister Schmiederer. Die Gemeindeverwaltung übernahm der Regierungskommissar dr. Vilko Pfeifer. Der Beirat wurde ernannt und half ihm bei der Bürgermeisterei. Bei der Amtsübernahme traten viele Probleme auf. Das grösste Problem war der Nahrungsmangel, zu viele Einwohner waren wohnungslos, ohne Elektrizität und ohne Kohle. Man sprach nicht laut über neue Pläne, aber es gab nur einen Leitsatz – Maribor so schnell wie möglich slowenisch zu machen. Die Vorwürfe an dr. Pfeifers Regierungsfähigkeiten waren ein Teil der heissen politischen Diskussion. Der Beleidigte dr. Pfeifer musste zurücktreten. Im März 1920 ersetzte ihn dr. Josip Leskovar. Zu dieser Zeit gab es in der Stadt Marburg eine sehr grosse politische Zersplitterung. Im Jahr 1921 trat der letzte Regierungskommissar an. Das war Ivan Poljanec, der ein mildes Regime führte. Alle waren nur auf April und auf die erste Gemeindewahl gespannt. Viktor Grčar gewann die Wahl. Viele Kompetenzen, die Maribor in der Vergangenheit besass, wurden jetzt auf die Bezirkshauptmannschaft übertragen. Immer wieder stellte sich die Frage, ob man Slowenien nicht in zwei verschiedene Regierungen teilen sollte. Nach der Volkszählung im Jahr 1921 ergab sich Maribor als slowenisch.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slvhttps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slv
Jaz nisem iz MAribora, jaz sem samo rojen tam v bolnici (ker je tam porodnisnica Gebär klinik), in sem hodil v srednje solo tam.
Slovenscina in hrvascina sta absolutno 2 razlicna jezika in prosim, da ne pises slovenscina v navednicah.
Ja po definiciji kaj je to razlicni jezik ne.
Samo tam je kot knjizni jezk na Stokavske dialktu.
tu pa kot knjizni jezik na Kajkavskem, lahko vsak tudi pise v razlicnem dialekto ne samo da govori seveda.
Aha, popise so delali samo pri Slovencih. Good one.
No, pa se tole, ce ti je ta jezik bolj domac.
MARIBOR 1919-1921
Opis: Maribor galt vor dem ersten Weltkrieg als deutscher Stützpunkt. Nach der Auflösung des ersten Weltkrieges nahm alles einen anderen Verlauf. Nach dem Umsturz war die Marburger Gemeinde wieder in den slowenischen Händen. Die Auflösung bestimmte die slowenische Landesregierung, eigentlich war das schon am 18. Dezember 1918 festgelegt, aber erst am 2. Januar durchgeführt. An diesem Tag verabschiedete sich nach siebzehn Jahren der regierende Bürgermeister Schmiederer. Die Gemeindeverwaltung übernahm der Regierungskommissar dr. Vilko Pfeifer. Der Beirat wurde ernannt und half ihm bei der Bürgermeisterei. Bei der Amtsübernahme traten viele Probleme auf. Das grösste Problem war der Nahrungsmangel, zu viele Einwohner waren wohnungslos, ohne Elektrizität und ohne Kohle. Man sprach nicht laut über neue Pläne, aber es gab nur einen Leitsatz – Maribor so schnell wie möglich slowenisch zu machen. Die Vorwürfe an dr. Pfeifers Regierungsfähigkeiten waren ein Teil der heissen politischen Diskussion. Der Beleidigte dr. Pfeifer musste zurücktreten. Im März 1920 ersetzte ihn dr. Josip Leskovar. Zu dieser Zeit gab es in der Stadt Marburg eine sehr grosse politische Zersplitterung. Im Jahr 1921 trat der letzte Regierungskommissar an. Das war Ivan Poljanec, der ein mildes Regime führte. Alle waren nur auf April und auf die erste Gemeindewahl gespannt. Viktor Grčar gewann die Wahl. Viele Kompetenzen, die Maribor in der Vergangenheit besass, wurden jetzt auf die Bezirkshauptmannschaft übertragen. Immer wieder stellte sich die Frage, ob man Slowenien nicht in zwei verschiedene Regierungen teilen sollte. Nach der Volkszählung im Jahr 1921 ergab sich Maribor als slowenisch.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slvhttps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slv
Aha, popise so delali samo pri Slovencih. Good one.
No, pa se tole, ce ti je ta jezik bolj domac.
MARIBOR 1919-1921
Opis: Maribor galt vor dem ersten Weltkrieg als deutscher Stützpunkt. Nach der Auflösung des ersten Weltkrieges nahm alles einen anderen Verlauf. Nach dem Umsturz war die Marburger Gemeinde wieder in den slowenischen Händen. Die Auflösung bestimmte die slowenische Landesregierung, eigentlich war das schon am 18. Dezember 1918 festgelegt, aber erst am 2. Januar durchgeführt. An diesem Tag verabschiedete sich nach siebzehn Jahren der regierende Bürgermeister Schmiederer. Die Gemeindeverwaltung übernahm der Regierungskommissar dr. Vilko Pfeifer. Der Beirat wurde ernannt und half ihm bei der Bürgermeisterei. Bei der Amtsübernahme traten viele Probleme auf. Das grösste Problem war der Nahrungsmangel, zu viele Einwohner waren wohnungslos, ohne Elektrizität und ohne Kohle. Man sprach nicht laut über neue Pläne, aber es gab nur einen Leitsatz – Maribor so schnell wie möglich slowenisch zu machen. Die Vorwürfe an dr. Pfeifers Regierungsfähigkeiten waren ein Teil der heissen politischen Diskussion. Der Beleidigte dr. Pfeifer musste zurücktreten. Im März 1920 ersetzte ihn dr. Josip Leskovar. Zu dieser Zeit gab es in der Stadt Marburg eine sehr grosse politische Zersplitterung. Im Jahr 1921 trat der letzte Regierungskommissar an. Das war Ivan Poljanec, der ein mildes Regime führte. Alle waren nur auf April und auf die erste Gemeindewahl gespannt. Viktor Grčar gewann die Wahl. Viele Kompetenzen, die Maribor in der Vergangenheit besass, wurden jetzt auf die Bezirkshauptmannschaft übertragen. Immer wieder stellte sich die Frage, ob man Slowenien nicht in zwei verschiedene Regierungen teilen sollte. Nach der Volkszählung im Jahr 1921 ergab sich Maribor als slowenisch.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slvhttps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slv
Že trikrat sem te vprašala, če si državljan Slovenije in nisem dobila odgovora. Očitno nisi, tako da je razprava brezpredmetna.
Ne drzimo mi takih stvari doma ne.
A ni ocitno da se drzimo mi Stajerkse in Koroske.(Karantanije)..in Alskega gorovja bolj..
Nima vrednosti za nas tako drzavljastvo..tako da ne dam niti centa za tak papir.
Morte narediti izdelek, da bi imel tudi za nas neko vrednost sedaj je nima.( ta izdelek ima samo za vas neko vrednost,..oz tudi samo vam daje neke pravice)..
Mi nimamo nobenih pravic s takim drzavljastvo zato ga tudi ne rabimo..se to je to..
Ne drzim jaz takoh stvari ne..
Ja se na tej strani pise, da ni bilo in ni vprasalnikov v Nasem jeziku..
Kaj mislite da moji stari starsi znajo take jezike, ki so tukaj napisani vprasalniki?
Moja babica je imela samo 4 leta osnovne sole in se to tiste med 1941 do 1945, ko je bila sola v Nemscini.
To pa je tudi vsouradno izobrazbi ki jo je imela moja babica recimo..
Ta pa je dobra...Bi bilo dobro da bi naredili potem vprasalnike tudi v jaziku, ki jih Nemci razumejo..
(kake majo tu jao)
Nemscina pa je dejansko nek drug jezik kot pa Slovescina lai Anglescina.
Hrvascina ni drug jezik kot pa Slovescina, Nemscina pa je..(za informacijo)
Aha, popise so delali samo pri Slovencih. Good one.
No, pa se tole, ce ti je ta jezik bolj domac.
MARIBOR 1919-1921
Opis: Maribor galt vor dem ersten Weltkrieg als deutscher Stützpunkt. Nach der Auflösung des ersten Weltkrieges nahm alles einen anderen Verlauf. Nach dem Umsturz war die Marburger Gemeinde wieder in den slowenischen Händen. Die Auflösung bestimmte die slowenische Landesregierung, eigentlich war das schon am 18. Dezember 1918 festgelegt, aber erst am 2. Januar durchgeführt. An diesem Tag verabschiedete sich nach siebzehn Jahren der regierende Bürgermeister Schmiederer. Die Gemeindeverwaltung übernahm der Regierungskommissar dr. Vilko Pfeifer. Der Beirat wurde ernannt und half ihm bei der Bürgermeisterei. Bei der Amtsübernahme traten viele Probleme auf. Das grösste Problem war der Nahrungsmangel, zu viele Einwohner waren wohnungslos, ohne Elektrizität und ohne Kohle. Man sprach nicht laut über neue Pläne, aber es gab nur einen Leitsatz – Maribor so schnell wie möglich slowenisch zu machen. Die Vorwürfe an dr. Pfeifers Regierungsfähigkeiten waren ein Teil der heissen politischen Diskussion. Der Beleidigte dr. Pfeifer musste zurücktreten. Im März 1920 ersetzte ihn dr. Josip Leskovar. Zu dieser Zeit gab es in der Stadt Marburg eine sehr grosse politische Zersplitterung. Im Jahr 1921 trat der letzte Regierungskommissar an. Das war Ivan Poljanec, der ein mildes Regime führte. Alle waren nur auf April und auf die erste Gemeindewahl gespannt. Viktor Grčar gewann die Wahl. Viele Kompetenzen, die Maribor in der Vergangenheit besass, wurden jetzt auf die Bezirkshauptmannschaft übertragen. Immer wieder stellte sich die Frage, ob man Slowenien nicht in zwei verschiedene Regierungen teilen sollte. Nach der Volkszählung im Jahr 1921 ergab sich Maribor als slowenisch.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slvhttps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14946&lang=slv
So sigurna da teh stavri ne pisejo Naziji?
Ocitno imas tudi z nemscino tezavico ali dve 🙂
Ja s tako Nemscino kot jo vi govorite Slovenci najbrz imam ja. S tako Nemscino kot ja pa mi govorimo pa ne.
Tudi Turke in Arabce in Ruse in ostale v Nemciji z njihovo Nemscino moram recti, da jih ni vedno ravno lahko za razumenti..
Razlog za to pa je ker je danes marsikomu Nemscina, kot tretji jezik ali kaj takega..ker se Nemscine ucijo kato mogoce tretji jezik ali pa se to ne..
Ker se v vecini ucijo vsi Anglescine kot previ tuj jezik...In veliko krat se ne ucijo niti pravilne izgovorjave v Nerskem jeziku in take stavri..
Amek se bolj koncetrirajo na Anglescino (to pa ni istto)..Potem pa nastajo neka taka cudne stavri ven..
Se pa veliko Kitajcev dobro ucijo Nemiscino in tudi gopvortije zelo lepo..
Mogoce zato ker je na kitajskem tudi veliko Gor, in recnih sotek in gorskih gozdov..
Že trikrat sem te vprašala, če si državljan Slovenije in nisem dobila odgovora. Očitno nisi, tako da je razprava brezpredmetna.
Ne drzimo mi takih stvari doma ne.
A ni ocitno da se drzimo mi Stajerkse in Koroske.(Karantanije)..in Alskega gorovja bolj..
Nima vrednosti za nas tako drzavljastvo..tako da ne dam niti centa za tak papir.
Morte narediti izdelek, da bi imel tudi za nas neko vrednost sedaj je nima.( ta izdelek ima samo za vas neko vrednost,..oz tudi samo vam daje neke pravice)..
Mi nimamo nobenih pravic s takim drzavljastvo zato ga tudi ne rabimo..se to je to..
Ne drzim jaz takoh stvari ne..
se glede drzavljastev je sedaj tu problem
ker prvic.
Marsi kateri nas kar proglasijo da mi tak nismo avtohtono prebivastvo tukaj (kje to ? ni znano), da mi smo tak vceraj prisli na Stajersko recimo, kar ni res. .(torej mi se sploh ne moremo kvalificirati z drzavaljstnvo potem takem)
druga: eni nas proglasijo, da so se tak ze nasi stari srasi izselili od tu..in da nas tako ni vec tu..(na spodnjem stajerskem)
kar spet ni res.
Seveda ker smo ziveli tu in zivimo tu (na spodnjem stajerkem recimo)..ce sedaj vzemomo to dejstvo ..
ki ga pac eni pac nocejo sprejeti to dejstvo..
(tako da smo se sedaj vedno se na tej tocki).
(ker za ene pac nas ni na spodnje stajeskem, in ce smo,..smo pac veceraj prisli sem)..
In to je uradna verzija za ene sedaj.
(Sicer Slovencem je tak kaj malo mar ce smo na spodnjem Stajerskem ali ne..njim je samo,
nocejo kaj iz proracuna dati za ucbenike in knjige v Nemskem jeziku, ker jih pac sami ne rabijo)..(in potem si rajsi izmilijo da nas ni..), da bi lahko ves proracun sel za njihoive stvari..
jim je pa tak malo mar ce smo ali nas ni kje..
Seveda ce se misli od nas pobirati davek..potem naj bi iz proracuna tudi slo za nase stvari..ce pa se ne milsli iti za nase jezikovne stvari tudi iz proracuna se pa nima kaj popirati davka od nas,..za tak proracun, tu je logicno..
Seveda kako naj bomo drzavljani nekje..
ce za ene nas sploh ni tam..ali pa smo vceraj prisli ali pa so tak nasi stari starssi sli drugam..
Dejstvo je da mi smo ves cas bli na Spodnjem stajeskme samo kake slovenije ni blo to..
Ok ce sprejmejo to dejscto, te nam bi naj dali Slovenski drzavljanstvo, ce pravijo da je to ozemlje potem Slovenija.
Seveda z takiom drzavljanstvo (klede an kake zakone ima)mi nimo nic pravic, in ne rabimo takega drzavljsstvo potem mi..
Take drzavljastva mi sploh ne rabimo, kot je sedaj to..
in smo sedaj na tej tocki..
Zivimo in rojeni pa smo na ozemlju, ki ga eni proglasajo, da je ozemlje te drzave..
Nismo del Sloveske skupnosti in Sloveskega naroda..Na taki tocki smo sedaj
Sedaj se ne vspostavja dobene drzave oz vlade oz uprave iz ljudi ki zivijo dejansko na ozmelju Spodnje stajerske in Karniole recimo..
pac kateri ljudje ziviju tukaj.
Ne Italijansa, Ne madzarska mansina ni ne z spodnje stajerke in ne zbKArniola, pa ima tudi poslance v Ljubjani recimo.
Kocevarji ki dejasko zivijo ne dalec od Ljubjane nimajo dobenega poslanca v kaki Slovenski drzavnem parlamentu recimo..
In potem ni cudno da je tako kot je.
Recimo g. Milan Kucan je bil rojen in odrascla v PRekmurju, kjer so ziveli tudi njegovi predniki.
In je prisel v Ljubjano kot student v casu Jugolsvije in ostal tam kot usluzbenec drzavne uprave potem tam..
Tako kot tudi drugi..
Ne zaposluje in se ni zapolslovalo v caso jugolsavije za drzavno upravo lokanih ljudi nekje..kot tudi vsa vojska na mejah in na tem obmocju vsi ki so sluzili tukaj vojaskih rok so bili iz ostalih obmocij Jugoslavije..
Tako da ti vsi so prisli v to dezelo, zaradi neke sluzbe in ne zato ker bi jim bila vsec pokrajina tukaj..to je tisto..
Motivacija teh ljudi ni bila priti v Alpe ker bi jim bilo vsec ziveti tukaj, ampak ker so prisli studirat ali imeli kako sluzbo..delo..(za take svatri sedrugje daje..studenska, ali delavska visa nekje,..ali green kard v ZDA recimo..
0
ljk 30.07.2015 ob 11:12
Ker recimo jaz imam to izkusnjo iz bivse Jugoslavije.
Glede pokrajine.
V caso bivse Jugolsvije bi lahko najbrz se preselili bilo kam bi hoteli na ozemlju drzave Jugoslvije.
Vsako leta smo sli za desed dni na morje. V Istro ali Dalmacijo.
Tam je zelo drugace, kot pa soteska Drave. Tam je morje, vonj po morju, vreme je drugace rastlinstvo..
je bilo zalo fajn iti tja za 10 dni..ampak to je bilo dovolj..
Smo bili potem vedno tako srecni po 10 dneh iti nazaj domov v hladne Alpske doline..
Druga dezela je druga dezela, clovek se ne pocuti doma, v vsaki pokrajini..
Jaz se nebi mogel nikoli pocutiti doma v Mediteranskem morju in podnebju tam..(in se ne pocutim doma tam, glede podnebja in pokrajine tam).
Smo pa hodili vsako leta za 10 dni na dopust tja..
V Slavonijo in vojvodino in Beograd tiste ravnine tja pa nismo nikoli hodili v caso Jugoslvije , in tudi ne poznam dobenega ki bi hodil tja..
Tiste ravnine in odprti prostor je neki cuden je nekam nenaraven za nas.
In tudi nasi predniki niso nikoli ziveli ne v mediteranskem morju in ne v Panonski nizini..(Niso vsi ljudje za vsako pokrajino).
Oz se vsi ljudje ne pocutijo doma v vsaki pokrajini in vremeno, oz klimi, flori in fauni..
Clovek lahko gre delat ali studirat v kako dezelo, ampak ce mu ne bo vsec tam pokrajina in vreme in klima, se clovek ne naseli v taki dezeli za dalj casa ali ostane..kot za vedno...ker vedno gre potem nazaj v neko pokrajino kjer mu je bilo najbolj vsec prebivati, glede na njegove izkusnje in okus..
Evo, sem prišla po šnito zarečenega kruha.
Zadnjič si pisal, da si imel v šoli gotico, zdaj pišeš, da si hodil v slovenske šole.
Ne vem, kje so se šolali tvoji starši, ampak v Sloveniji je pouk v šolah po letu 1918 potekal v slovenskem jeziku, ker je država SHS leta 1918 odpravila nemščino kot učni jezik v šolah. In ja, Maribor je bil takrat v Sloveniji.
Maribor ni bil takrat v Sloveniji ne, ker se Slovenije takrat bilo ni, ker je do 1941 bil Maribor Dravska Banovina, in tudi prej Oblast Maribor pokrajina.
med 1941-1945 je bil potem upravna enota Spodnja stajerksa, leta 1946 je Druag bJugolsvija naredila z njeno ustavu neko upravni enoto Republika Slovenija.
V casu prve Jugoslvije so v Dravski Banovini, in upravi enoti Oblast Maribor, se bile Mansiske pravice zagotovljene of Kralja.
Titova oblast potem (z Avnojskimi dekreti) ni zagotavljala vec previc Nemskemu prebivastvu v Drzavnih ustanovih druge Jugolsvije potem po 1946.
Malo zgodovine..
Sevda ta upravna Enota Republika Slovenija je nastala ustvarje od Titove oblasti leta 1946..komaj..vsaj po tisti ustavi vod vlade leta 1946..
Ki pa ni bila izvoljena nikoli na kakih demokraticnih volitvah.
0
ljk 30.07.2015 ob 11:41
Gospa ce ste ve rojena in ste zivela tudi ve na Spodnje Stajerskem, so dobro taki cveki, da lahko boljse spoznate ljudi tam in zgodovin tam ja..
(vse polno razlicnih ljudi zivi tam..v srdnji sole so bili ljudje iz MAkedonije, Crne Gore, Bodne, tudi Bosanski Srbi dijaki katerih starsi so bili tudi iz Dalmacije in Istre itd..Ne samo mi lokani otroki iz okoliskih krajev.
Vsi tile so tudi rojeni in odrascali v Mariboru in okolici.(neglede kako sluzbo ali delo so njihovi starsi imeli tam)..
In tudi Albanci so imeli najbolske sladolede in mislim da lepinje v Mariboru..
In gospa:
Po svetem pismu je:
Največja zapoved
(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)
34 Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. 35 Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: 36 »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« 37 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Maribor ni bil takrat v Sloveniji ne, ker se Slovenije takrat bilo ni, ker je do 1941 bil Maribor Dravska Banovina, in tudi prej Oblast Maribor pokrajina.
med 1941-1945 je bil potem upravna enota Spodnja stajerksa, leta 1946 je Druag bJugolsvija naredila z njeno ustavu neko upravni enoto Republika Slovenija.
V casu prve Jugoslvije so v Dravski Banovini, in upravi enoti Oblast Maribor, se bile Mansiske pravice zagotovljene of Kralja.
Ma kaksne manjsinske pravice in kaksna upravna enota republika Slovenija?
Maribor ni bil takrat v Sloveniji ne, ker se Slovenije takrat bilo ni, ker je do 1941 bil Maribor Dravska Banovina, in tudi prej Oblast Maribor pokrajina.
med 1941-1945 je bil potem upravna enota Spodnja stajerksa, leta 1946 je Druag bJugolsvija naredila z njeno ustavu neko upravni enoto Republika Slovenija.
V casu prve Jugoslvije so v Dravski Banovini, in upravi enoti Oblast Maribor, se bile Mansiske pravice zagotovljene of Kralja.
Ma kaksne manjsinske pravice in kaksna upravna enota republika Slovenija?
Ja se..po 1946 ko je ustava Titove jugoslavije (torej vlada, ki je nikoli doben ni izvolil na kakih demokraticnih volitvah) naredila te upravne enote teh 6 Republik tako..po tem je tako ja..ma kaksne mansinske pravice kje ja..to ste dobro povedala..takoj je sedaj po 1946 pa do danes ja..
To je pa sedaj bilo cisto po logiki druge Jugoslavije..in njihovih administrativno upravnih izumov v teh regijah..(in teh sploh nikoli ni dobeden volil na dobenih volitvah)..
0
-.- 13.07.2021 ob 15:09
Kardel je SMET! odpreti je treba njegov grob, fuktn not 🤐 in nazaj zagrniti.
0
90 13.07.2021 ob 15:48
Komunist pač. Izdajstvo in izvensodno pobijanje imajo v genih.
29.07.2015 ob 20:31