Dobila sem najlepse bozicno darilo - 2

Sam odlomek, kako zgleda knjiga.


Že kaj kuhate, pripravljate za božično večerjo? Jaz imam že vse pripravljeno, samo še skuham potem. Zdaj moram za kosilo nardit. Gobova rižota bo.

Knjiga izgleda kot res dober triler.

Midva sva se odlocila da ne bova danes nic kuhala, bova jedla susi, in pa pizzo iz ene dobre restavracije tukaj. Se nama je zalustal susi. Jaz sem ze vec mesecev na postu, in treniram od 4 do 5x tedensko, tako da bom tale vecer prekinila post, bo pasalo pa tudi dobro je da post prekinis sem in tja. Vceraj sem spekla cheesecake se mi hladi v hladilniku. In pa cez par ur bom spekla strudelj, eno struco z jabolki, drugo bom pa namazala z Nutello in temno cokolado (koscki). Pa en ananas/kokos sorbet sem kupila, domace piskote so ze vsi pojedli. Pri nas je ura 7:30 zjutraj, je se kar zgodaj imam se cas za peko strudlja. Verjetno bova kupila se kaksen cips, ceprav jaz imam raje kokice jih imam doma za v mikrovalovko po vecerji za prigrizek. Pa bozicni filmi, na Craveu je ta nov film A Christmas Story Christmas (Ralphie comes Home), bova verjetno to gledala.

Veter se je zunaj umiril, upam da bo snezna nevihta hitro minila.

Cestitam, ce si PR res zelis.

Saj sploh tu preziveti skoraj ne moras na dolgi rok ce nimas PR.

No, zanimivo. Eni želijo PR, drugi pa komaj čakajo, da se preselijo v Hrvaško zagorje.

A slovenci kupujejo nepremicnine in se selijo na Hrvasko veliko?

LM je omenila, da bi se preselila v Hrvaško zagorje. Zato sem napisal.

Ne spremljam kako je z nepremičninami na Hrvaškem, ker mi ni všeč.

Po moje so v Zagorju nepremičnine na pol zastonj, ker nihče ne želi tam živeti.

Ne bos verjel, ampak ljudje se selijo tudi v Juzno Ameriko, v Mehiko in na druge konce sveta in seveda, veliko upokojencev, imenovani snowbirds, prezivi mrzlo polovico leta na Floridi (iz vzhodne K.) ali v Arizoni.(iz zahodne K.) To je podoben trend kot podezelani, ki si zelijo v meso in mescani, ki zelijo ven iz mesta.

Tole je resnica, vsaj v Torontu in Vancouverju. Ampak ce se odselis ven iz vecjih mest, tam pa ni sluzb, infrastruktura je slaba, zivis odmaknjen. Razen ce najdes nek middle ground mestece ki je v redu glede tega.

Po tvoje. Ker ne veš kje je in nikoli nisi bil tam.
Aja, ne. Zna biti, da si bil v Kumrovcu.

Punci, kako je kaj zdravstvo urejeno v post covidnem obdobju v Kanadi?

Tu se vse ruši in ne bo dolgo, ko se bo zdr. sistem popolnoma zrušil.

Bom govorila iz svojih izkusenj in kar sem sama videla, kar so mi drugi povedali. Prvo trkam na les, nimam, nisem imela veliko opravka z dohtarji tukaj. Baje je zelo tezko oz skoraj nemogoce dobiti osebnega zdravnika, se caka lahko po vec let. Ce zbolis, gres lahko v Walk-In klinike, kjer imajo ne vse, tudi laboratorije, za vodo in kri. Tam das svojo zdravstveno kartico in cakas v cakalnici da te zdravnik sprejme. Walk-In klinik je veliko, okoli mene 15 min prec so sigurno 4. Tam imajo tudi lekarno obicajno z zdravili.

Walk In klinike in,lekarne kjer lahko dobis zdravila na recept so tudi v Rexallu, Shoppers Drugmart-u (podobne drogerije kot slovenski DM, Muller), Walmartu. Druga stvar kar sem slisala od drugih so pa zelo dolge cakalne dobe za specialiste zdravnike in pa operacije. Lahko se caka po vec let. Recimo v Sloveniji ima vecina ljudi osebnega zdravnika, ko zbolis, poklices in se narocis na pregled. Ti dajo dan in uro, prides tja in mogoce cakas 15 min in si na vrsti. Tukaj ko smo mojo ze pokojno teto peljali na preglede v bolnico, se obicajno caka po 4,5 ur. Najmanj po 2h, vcasih tudi po celo noc.

Ko sem si prst odrezala med pandemijo so bile walk-in klinike zaprte, in sem sla na urgenco v bolnico. Tam je bila dolga vrsta ljudi, samo je slo hitro. 45 min cakanja, zdravnik povil, ocistil rano, dal tetanus injekcijo. To je to.

Ljudje se tu veliko pritozujejo zaradi cakalnih dob, da je tezko priti do specialista. Da je v Indiji, Mehiki veliko bolje poskrbljeno, tam placas in si takoj na vrst. Bo Leskovka kaj vec povedala.

Kar se tice med sester, zdravnikov, tu jih veliko rabijo. Ker jih veliko gre v USA, kjer so visje place. Ena med sestra, ki je hodila k moji teti, je bila takrat nekaj let pred penzijo. In sem jo 1x vprasala, zakaj je toliko povprasevanja po sestrah, glede na to da med sestre tu v povprecju zasluzijo okoli 80.000-100.000 cad letno. Garantirana sluzba po collegu in dobra placa. Odgovorila mi je, da je delo zelo zahtevno, da jim manjka sester, da ogromno delas, da ni vsak za taksno delo. Da jih veliko zdrzi samo okoli 3-5 let, potem gredo pa ven, zamenjajo poklic. Zato nenehno potrebujejo med sestre.

V vecjih mestih kot so Toronto in Vancouver je ogromna problematika mentalno zdravje, bolezni ljudi, hud problem drog-Vancouver in pa brezdomstvo.

...

Zakaj se smejis. Ni vec tako doma? Saj pravim, iz mojih izkusenj. Je pa res da zadnjic ko sem se narocila pri slovenskem zdravniku je bilo ene 16 let nazaj. Kaj pomeni slogiro iz videa? Farbati?

Osebnega zdravnika je tudi pri nas sedaj zelo težko dobiti. Da prideš do specialista pa tudi tukaj traja in traja.

Ocitno ima moja mami veliko sreco ker ima zelo dobro osebno zdravnico, in skoraj nikoli ni cakala dolgo na specialiste. Ko sem bila v Sloveniji, sem tudi takrat hotela zamenjati svojega osebnega zdravnika. Pa ni bilo mogoce, vse zapolnjeno ze takrat.

Vse je odvisno, ali zivis v mestu ali na podezelju. Pravijo,da je na podezelju premalo zdravnikov, a nase druzinske izkusnje pravijo drugace. Je pa res zivljenjska doba na podezelju za eno ali dve leti krajsa kot v velemestih.

Tu, v provinci,so v zgodnjih 90ih letih cisto plansko unicevali zdravstvo. Eno ogromno bolnico so porusili, oddelke so zapirali, prestavljali operacije zaradi pomanjkanja sester, saj so odpustili nekaj tisoc diplomiranih medicinskih sester (Registered Nurse). Te so po vecini odsle v ZDA in se v glavnem niso vrnile, Od takrat naprej je borba s pomanjkanjem zdravnikov.

V Calgaryju je bilo ze desetletja nazaj tezko priti do osebnga zdravnika. Mene je priporocila ena znanka, katere prijateljica je bila zdravnica in bila je odlicna zdravnica. Ko sem poskusala se eno prijateljico spraviti k njej, so rekli, da so polni. Zdravnica je namrec imela majhno hcerko in je delala le 4 ali 5 ur na dan. Ko se je upokojila, sem bila nekaj let brez zdravnika, a ga tudi nisem iskala, ker zdravnikom grem le, ce imam poskodbo.

Potem je bila itak kmalu selitev na dezelo. Torej, smo bogu za hrbtom, 1 dobro uro voznje do velemesta. Tu na dezeli je zelo enostavno priti do zdravnika. Prej in zdaj. V nasi bolnici je 5 zdravnikov, enega, ki se je "upokojil" in preselil v Vancouver pa z avionom pripeljejo priblizno enkrat na mesec za vikende ali praznike, da dela na urgenci. Namrec urejeno je tako, da zdravniki delajo v svojih ordinacijah, poleg tega imajo med sabo porazdeljene paciente v bolnici (14 postelj) in starostnike v domu za stare in urgenco, kjer se menjajo v dezurstvih. Poleg tega je vsak od njih enkrat ali dvakrat na teden po pol dneva tudi na lokaciji v eni vecji vasi.To se mi zdi veliko nalog, a vse nekako laufa. En ali dva zdravnika imata odprto tudi vsaj 1x na teden zvecer do 19h. Ce se narocis, ponavadi traja nekaj dni ali do enega tedna. Za zvecer se ni treba narocati. Enostavno kar prides tja in si na vrsti. Za cez dan je tako: narocis se tako, da po telefonu poklices. Dostikrat odgovorijo takoj, ce pa so zaposleni ali na malici, poklicejo nazaj najkasneje v roku ene ure, da ti dajo appointment. Ordinacije so odprte od 8:30 do 17:00, vecerne do 19:00. Da bi se dogajalo, kot slism, da pri vas sploh ne odgovarjajo na telefone, tega tu ni. Ne prej, ne zdaj.

Za specialiste ali zahtevnejse preglede nimamo napotnic. Ko opravis pri zdravniku, zdravnik svoji receptorki pove, kaj potrebujes in ona nato takoj poklice kamor je treba in ti pocakas kaksno minuto in ti da datum, cas in kraj za preiskave ali za specialista. V roke ne dobis nobene napotnice. Pri meni so ob eni poskodbi pred nekaj leti odkrili, da naj bi bilo nekaj narobe s srcem in sem takoj dobila datum za kardiologa in za vsa testiranja. Pri kardiologu sem bila cez dober teden. Izkazalo se je, da je vse v redu. Kljub temu so mi ze takrat dali datum in cas za kontrolo cez pol leta. Na katero, seveda, nisem sla, in so mi rekli naj jih poklicem, ko lahko pridem. Do danes jih se nisem klicala. Iz tega in iz izkusenj domacimi bolniki sklepam, da vse te stvari so dokaj dobro utecene.

Drugo pa je kakovost njihovega dela. Veliki so na testiranja, majhni na zdravljenje. Vendar, ko smo imeli smrtno nevaren primer v druzini, so dobro poskrbeli zanj. Enkrat so ga peljali celo s helikopterjem, ki pa se je pokvaril in je popravilo in let trajalo dlje, kot ce bi ga odpeljali z resilcem. Tega nam seveda niso povedali, povedal nam je druzinski prijatelj, ki je prostovoljni gasilec. Pri vsakem poletu ali pristanku takega helikopterja mora biti prisoten gasilski voz in ta prijatelj je bil takrat tam.

Sem pa slisala, da je precej dolga cakalna doba za nekatere operacije, kot je recimo menjava kolka. Namrec, zdravniki radi zasedejo operacijske dvorane cez dan za svoje privatne paciente, drugi morajo cakati na posege zvecer ali celo ponoci. Kako razpreden je ta problem, ne vem.

Med Covidom so ob vhodu vsakemu bolniku in obiskovalcu izmerili temperaturo, ga vprasali, ce je bil z bolnikom ali na potovanju, ce ima simptome. Nikogar niso testirali. Tudi obiskovalcev niso nikoli testirali. So pa omejili obiske na eno osebo in obiskom dali masko. Ce je bil sum na srce ali kaj zivljenjsko nevarnega, so bolnika najprej vzeli v obravnavo, sele potem so sprasevali. Maske so v bolnici obvezne se zdaj, a ne sprasujejo in ne merijo temperature. Vsaj tako je bilo novembra.

Jaz nimam izbranega zdravnika, a vem, da te vzame vsak od nasih petih. Vsi ti zdravniki so uvozeni: en Indijec iz Afrike, en Pakistanec, dva Romuna in ena Nigerijka. Zdravnike zelo tezko dobijo. Ponavadi jih iscejo celo leto ali celo dlje, a ko zdravnika dobijo, jih vecina ostane do upokojitve in ne bezijo v velemesta. Verjetno vidijo, da je zivljenje pri nas bolj umirjeno.

Ce je kaj bolj nujnega, gres na urgenco. Vendar tja pridejo ljudje ne samo za resne stvari, ampak tudi za ciste malenkosti, recimo zaradi "hudo" bolnega otroka, ki med cakanjem leta naokoli. Zato so ze pred leti pisali ljudem obvestila, naj ne hodijo na urgenco za vsako figo. Recimo, ko je lepo vreme, radi pridejo na urgenco, ko je zelo slabo vreme, ni nikogar. Ze potem se vidi, koliko je nujno. Kakorkoli, ko gres na urgenco si ali prvi na vrsti, ali imajo v obdelavi enega pred tabo. To je na nasi podezelski urgenci. Cakanje je ponavadi pol ure do ene ure, da prides v obdelavo, da zdravnik pride iz svoje ordinacije ali kjerkoli je. Ordinacije imajo v sklopu bolnice. V cakalnici na urgenci so 4 stoli. In ponavadi sta najmanj dva prazna, na preostalih dveh je en bolnik in spremljevalec. To pove, kako zelo so zaposleni. V tej bolnici se ne pretegnejo in po Covidu je tako kot prej. Ne vem pa, kao je po drugih podezelskih bolnicah.

Vendar, problem pri teh podezelski urgencah je, da v njih delajo splosni zdravniki in da morajo za resne poskodbe ali zivljenjsko nevarne stvari paciente poslati v velike centre in jih tu samo stabilizirajo. Vcasih se to ne iztece dobro, kot pri nasem sosedu pred nekaj leti, ki si je komplicirano zlomil nogo in je v bolnici na urgenci cakal prevoz v velik center, a je dobil strdek in je umrl. V hipu. Menda so bile sekunde med njegovim smehom in smrtjo.

Kot sem napisala spomladi, je bila na urgenci v veliki bolnici vrsta dolga kakih 30 do 40 metrov in vsi so lezali na stretcherjih. Za vsak stretcher gre kaksna dva metra, torej je bilo kakih 15 do 20 ljudi, nekaj pa se na stolih v cakalnici. Samo tista urgenca ima kaksnih 30 do 40 cubicles za obravnavo, a nekatere tam drzijo cez noc, kot so mene in mojega sotrpina v sosednjem cubiclu, ki je imel kap in je cakal na posteljo v sobi. Vsak cubicle ima svojo posteljo Takrat so rekli, da tisti, ki caka najdlje, da je tam ze 4 ure, in da se zame zna zavleci cakanje do naslednjega jutra, a so me zaradi tezje poskodbe vzeli po 15 minutah.

Pred leti sem si poskodovala oko in nisem nic videla, in takrat so me na isti urgenci vzeli takoj, se vsesti se ni bilo casa. Ampak takrat so me peljali na drugo stran, kjer nimajo postelj, ampak te samo pregledajo, in naredijo kar je nujno potrebno. Kako bi bilo zdaj, ne vem.

Druga stvar pa je kakovost njihovega dela. Tu pa imam pripombe. Namrec, ker prihaja toliko ljudi, delajo po tekocem traku tisto najbolj nujno.

Vem da v nekaterih bolj odrocnih krajih, npr na New Foundlandu, manjka zdravnikov. Tam so ze pred leti stipendirali studente s pogojem, da po koncanem studiju delajo na deficitarni lokaciji vsaj 5 let. Meni se zdi to odlicna metoda.

Studij je tu placljiv. Da postanes zdravnik, moras najprej studirati in diplomirati na naravoslovni smeri. Sele na to se lahko vpises na medicino. Redke izjeme vzamejo ze prej.

Kaj pomeni slogiro?