VN, ljudje "dajemo ven" na različne načine. In način sploh ni toliko pomemben, glavno je, da opraviš s tem, kar te muči. O depresiji in o zdravilih zanjo pa raje ne piši, ker si že zadnjič brcnil mimo, da ne bi mogel bolj.
Kje sem brcnil mimo, ti imaš svoj sistem in samo tega priznavaš, jst imam svojega , kar se depresije tiče ja sem rekel in stojim za tem, ne razumem depresije ni mi jasna in mislim, da je enostavno izmišljotina moderne dobe .
Ravno na ta zadnji del tvojega sestavka sem ciljala. Si že zadnjič napisal nekaj v tem stilu. In tu brcaš mimo.
In ne, ne pravim, da priznavam samo svoj sistem, tu se motiš. Jaz niti ne pišem dnevnika, sem pa ga kaki dve leti v času OŠ.
A zdej ga pa ne pišeš, škoda bi ga z veseljem prebral, sej bi vse zase zadržal 😆
VN, ljudje "dajemo ven" na različne načine. In način sploh ni toliko pomemben, glavno je, da opraviš s tem, kar te muči. O depresiji in o zdravilih zanjo pa raje ne piši, ker si že zadnjič brcnil mimo, da ne bi mogel bolj.
Kje sem brcnil mimo, ti imaš svoj sistem in samo tega priznavaš, jst imam svojega , kar se depresije tiče ja sem rekel in stojim za tem, ne razumem depresije ni mi jasna in mislim, da je enostavno izmišljotina moderne dobe .
Če bi ga pisala, ne bi želela da moja občutja in razmišljanja, berejo še drugi. Zato bom le-te nesla s sabo v grob. Tako, da jat nikakor ne bi bila zmožna prebrat osebnih misli drugega. Mi je kot bi živemu pošto odprla.
Če bi ga pisala, ne bi želela da moja občutja in razmišljanja, berejo še drugi. Zato bom le-te nesla s sabo v grob. Tako, da jat nikakor ne bi bila zmožna prebrat osebnih misli drugega. Mi je kot bi živemu pošto odprla.
se strinjam
0
Fiddlesticks 23.04.2015 ob 7:39
Ne zazgi ga! Ne zakoplji ga!
Tak dnevnik je zaklad! To je del zgodovine vase druzine!
Ce ga ne zelis brati, ga spravi na varno mesto, kjer bo dostopen potomcu, ki bo zelel raziskovati zgodovino vase druzine in mu ne bodo dovolj le imena in letnice rojstev in smrti, ampak bo zelel vedeti, kako je njegova prednica zivela, kako je razmisljala. Slej ko prej se bo v druzini nasel kdo, ki mu bo ta dnevnik svetinja.
V nasi druzini imamo zapiske, a v glavnem poslovne, nekoga izpred skoraj 100 let in jih eden od sorodnikov skrbno hrani. Ko smo jih skupaj pregledovali, se mi je zdelo, kot da smo se preselili v zgodovino.
Tak dnevnik bo lahko potem, ko tudi vas vec ne bo, tudi cenjen muzejski eksponat.
.si prepričana, da bi babica želela da ga berejo generacije za njo?
0
po 23.04.2015 ob 9:57
prebranih komentarjih, se strinjam z @Fiddlesticks ..nimaš moči, da bi ga prebrala, zato ga shran, Sedaj je rana še dokaj boleča in tudi dnevnika se izogibaš., ga ne moreš ga brati..Ko boš malo starejša, umirjena, ne bo več tako hudo..Mogoče se boš želela približati babici in takrat boš imela moč za branje..Verjemi, če bi ga uničila, bi ti i bilo pozneje zelo, zelo hudo.. Ne bi si oprostila..Lahko dnevnik prepustiš naslednikom, mogoče je babi kje napisala, kaj naj se naredi v primeru nenadne smrti...Končno , vsak se zaveda, če pišeš dnevnik, pišeš neke spomine, tudi kaj osebnega in se zavedaš, da smrt lahko vse prekine, bolezen , nesreča.. Torej, umiri se, shrani ga in daj času čas!
Če bi bil namenjen branju, bi ti ga že dala v branje.
Dnevniki so intimna zadeva, še sami se kdaj ne razumemo, kaj šele da bi nas drugi. Spravi ga in pozabi na njega.
0
ja, 23.04.2015 ob 10:35
Kakšna intimna zadeva, če je ni več? Če bi želela. da ga nihče ne vidi, bere, bi že prej poskrbela, napisala na začetno stran,
naj ga uničijo. Če pišeš dnevnik, nikoli ne ostane skrivnost, pa če še tako skrivaš..Mogoče je želela razkriti kkšno skrivnost,
jaz sem imela navado, da sem se bolečih spominov znebila, uničila, danes mi je še kako žal...
.
22.04.2015 ob 18:57