☕ Danes sem bila na Ljubljanskem gradu - 5

Oh, kako smo si različni, meni je pa ravno pot na Jakob bolj fletna, Jošta sem se pa naveličala 😉
Če ne bo med vikendom prevroče, gremo pa na Talež. Višje ne hodimo, imamo še en par manjšh, hitro zmatranih nogic 😉

Hvala, bb, za razjasnitev. Očitno bom kar ostala pri mojih tapoceni, so zame več kot dovolj. Meni sicer palice kar odgovarjajo, sploh zaradi zgornjega dela telesa.

Na Jakobu sem bila samo enkrat, pred več kot desetimi leti. Nekako mi ni potegnil.

Na Jošta se gre pa lahko tudi iz Čepulj. Je za male nogice (ali bolj utrujene) manj naporno, ker je bolj položno pa veeeeliko manj obljudeno. Po poti se pa lahko išče še Zverjaščeve zakladke, kdor pozna Geocaching.

Na Jošta se podamo peš, ker je spodaj vedno prometni in parkirni kaos, iz Čepulj bi bilo predaleč za nas.
Najmanjše nogice uživajo v ravninskih pohodih, čim je treba kolena grizti, se že pritožujejo. Meni paše, da držijo počasnejši tempo, sicer pa je pri nas tako, da je moški del družine kakih 50 -100 m pred ženskim ozadjem 😆

Jost je kranjska destinacija za nas kranjcane, mi smo sli velikokrat tudi kot otrok iz Cepulj pes, po gozdu ali gor po asfaltu, vcasih tudi z avtom. Kar pogresam ta dva hribcka Smarjetna Gora in Jost. Pa na Jakobu sem bila tudi kot otrok, zelo lustna destinacija. Vem da so se padalci spuscali iz Jakoba...to imam v spominu kot otrok. No mene sta starca gonila po gorah veicnoma 2000m+...smo bili res povsod, vsak vikend. Danes sem jima hvalezna za to na nek nacin da nisem bila doma pred TVjem pa bluzila...otroke treba porivat naprej.