ker te na žalah skurjo zakaj bi se stran metal denar še za razne prevoze pa neimenovan bom brez napisa, spomenika, sveč, rož in druge navlake najbolje bo pa, da me določeni tu, ki me sovražijo, ne bodo mogli več sovražit

miš, začela boš drugače razmišljati, ko se ti bo posvetilo v glavi. Tudi jaz sem imela dolgo lajtngo, potrebovala sem veliko časa, da sem dojela. Kot otrok sem sosedom posodila knjigo Andrsenove pravljice. Na ovitku je bila narisana Snežna kraljica. Prekrasen ovitek. Prošnje, prošnje, končno sem dobila vrnjeno knjigo, preluknjano z debelim žebljem in brez ovitka. Pa mi ni bilo dovolj. Posodila sem prekrasno knjigo Ivana Cankarja Deseti brat. Take izdaje knjige nisem še nikoli videla. Nikoli niso vrnili, tudi na prošnje ne, niso bili isti ljudje, Posodila sem nov, letni kostim ob smrti družinskega člana. Revščina in so povsod prosili, povsod odklonili, le jaz ne. Vrnjenega sem dobila vsega pokapanega od sveče. Saj ne morem verjet , kakšem osel sem bila. Bolje reči ne , ne morem, nimam. Nič posojanja. Nič. Ljudje so nehvaležni..