france prešeren TURJAŠKA ROZAMUNDA Hrast stoji v turjaškem dvóri, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače. Rozamunda roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi, svítle strele z néba jasnega poslane, deleč krog junakov srcam vžigajo skeleče rane. Dókaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje 'z štajerske in kranjske, ino zraven Ojstrovrhar, ki so boji mu igrače. Lep junak srce bil vnel je gospodične zlo košate; ki ukaže mu, de prosi od očeta jo in žlahte. Njemu oča nje napravi imenitno gostovanje, Rozamundo mu obljubi, reče mu pripeljat svate v treh nedeljah, de nevesto 'z hiše spremijo domače. Tje h gospôdi se približa pevec razglašene slave; próšen strune ubere, poje dela vitezov junaške, in deklet oči nebeške, sŕca od njih ognja vžgane. Ko premolkne, ga popraša teta Rozamunde zale, de bi jo čez vse pohvalil, reče mu besede take: "Tí povej nam, ki obhodiš bližnje ino daljne kraje, kje bi neki dekle raslo lepši od neveste naše?" "Bog jo žívi gospodično, Bog ji hčere daj enake, tak cveteče, tak sloveče! Bog ji sine daj junake! Pod cesarjam zdéj narlepši cvet turjaška roža rase; sestra bášetova v Bosni, sonce vse lepote zdanje po vsem svéti razglašena, ako slave glas ne laže, sama bi utegníla biti lepši od neveste vaše." Ni nevesti všeč, kar reče, mal' odgovor ji dopade, lica spremeni rudeče, nejevolja jo prevzame, Ojstrovrharja pogleda, reče mu iz jeze nagle: "Slišim, de so Bosnijaki v sužnost gnali kristijane, res junakam je sramota, de jih še obklada jarem. Meč opaši, Ojstrovrhar! hlapce zberi in tovarše, bášetovo izpeljite sestro, ako kaj veljate. Radi dali bodo Turki zanjo naše vam rojake. Brez otrok moj zakon bodi, brez veselja leta stare! ako šla bom préd k poroki, ako préd moža objamem, ko pripelješ Bosnijanko v grad turjaški, de verjamem, de je take res svetlobe turško sonce, kakor slave!" - Ženin z njo obljubljen svoje zbere Ojstrovrhar hlapce, po prijatlje bližnje pošlje, in si ójster meč opaše, ročno jezdi nad Turčine, spolnit voljo svoje drage. Ne globoka reka, Kolpa, ne vdržé ga turške straže, meč krvavi v močni desni, pred seboj drvi Bosnjake, bášetovi grad razdene, reši 'z sužnosti rojake, z njimi bášetovo lépo sestro vitez s sabo vzame, črnooko, svetlolično, rásti in podobe rajske; vseh lepot bila je sonce, ki so tisti čas sijale. Bolj ko lepa Rozamunda, lepši Lejla mu dopade, v grad turjaški je ne pelje, na svoj grad domú jo vzame. Cvet junakov, Ojstrovrhar, ji srce nedolžno gane. Vero zapusti Mahóma, turške šege in navade; ko bila se naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil, potlej njiju je poročil grajski pater. Rozamunda gréde v klošter, čast ljubljanskih nun postane.

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!

pa kaj maš ti s tem turjakom? a ni to grad?

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!

kje, je kak dober striptiz klub?

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!

jaz sem gorenc po srcu, slovenc po pameti in bosanc po jebanju

poslano v temi :: JAZ SEM SLOVENC ODZGORI...

od pasu navzdol

poslano v temi :: JAZ SEM SLOVENC ODZGORI...

ON JE NAŠ PASTIR, MI SMO NJEGOVE OFCE.

poslano v temi :: JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA

PA BOSANC ODSPODI...

poslano v temi :: JAZ SEM SLOVENC ODZGORI...

vseeno sm za JANŠO

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!

res je, IN PONOSEN SEM NA TO ČEFURJI IMAJO(MO) NAJVEČJE

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!

muceeee 😛 takih muc ne maram, rad mam une muce, kratkodlake

poslano v temi :: Zaspani? No pa lahko noć!