https://www.pinterest.com/arhstudiotb/design-_-s-l-o-v-e-n-i-a-n-f-o-l-k-a-r-t/ https://www.pinterest.com/arhstudiotb/design-_-s-l-o-v-e-n-i-a-n-f-o-l-k-a-r-t/
http://psn.sdn.si/sn/img/s975x650/12/096/634692275632548600_ana_pisanice_galerija_9.jpg
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/73/e3/20/73e320d9d637e4f60d002adbfbc93221.jpg
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike http://www.crnonabelem.com/wp-content/uploads/2015/09/vezene-pisanice-800x600.jpg
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike https://encrypted-tbn2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRQ6kyQJaiVQJAqzjcNP14z_wva9FyZCPRxsSNImNeOVWVXeDpw
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2014/04/18/image_10753073_4.jpg?itok=1UvnF22i
Petelinji boj
V kategoriji ljudska pisanka je prepričljivo zmagal 24-letni Matija Cipurič iz Metlike, ki je po besedah prof. dr. Bogataja presenetil z izvrstno risbo. Avtor nam je poslal poslikano kokošje, račje in gosje jajce, ki jih je najprej namočil v prevretek čebulnega perja, nato pa si vzel čas, pobrskal po belokranjski tradiciji in naslikal zares izvorne podobe.
Na največjem, gosjem jajcu je upodobil verodostojen portret verjetno največjega Belokranjca, pesnika Otona Župančiča.
Na račjem je z natančno sliko prikazal petelinji boj dveh folklornih plesalcev. Gre za starodavno belokranjsko folklorno tradicijo, ples, ki ga folklorne skupine tudi danes uprizarjajo na vuzemski, velikonočni ponedeljek, ko močnejši fant posadi na ramena lažjega in se tako spopade z nasprotnikom. Tradicija ima verjetno poganske korenine, morda izvira iz časov, ko so naši predniki še prirejali petelinje boje.
Na najmanjši, kokošji pisanki pa je Cipurič upodobil starodavno pogansko zimzeleno masko iz akantovih listov, ki izvorno velja za starogrško tradicijo in je bila prisotna v različnih variantah tudi pri nas.
Rumena, zelena, rdeča bombažna nit
V kategoriji sodobna pisanka nas je prepričala Jožefa Levstik iz vasi Senuše, Leskovec pri Krškem, ki je svoje pisanke oblekla v tanke bombažne niti najrazličnejših barv.
»Jožefine pisanke odlikujejo natančnost, občutek za barvne kombinacije in zlasti izbrana tehnologija, za kar je treba precej vztrajnosti,« je na podelitvi utemeljil prof. dr. Bogataj.
Zlasti sta izstopali dve pisanki, prva z zelenimi odtenki bombažne niti, ki jih delijo rdeče proge, in druga s prevladujočo oranžno nitjo, s katero je zvezla kvadrat
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike http://www.slovely.eu/wp-content/uploads/2014/04/drsanke1.jpg
Non c’è Pasqua senza pirhi – le uova colorate slovene
19/04/2014 Cultura, Folklore, Goriška, Jugovzhodna Slovenija (Dolenjska), Obalno-Kraška (Primorska), Pomurska No comments
pirhi
Pirhi, pisanice, pisanke, remenke… tanti nomi per indicare un’usanza molto amata in Slovenia: quella delle uova di Pasqua colorate. Secondo alcuni etnologi, le uova di Pasqua che si preparano tradizionalmente in Slovenia si distinguono in tutta Europa per varietà e bellezza. Andiamo quindi a vederle, nelle loro varianti regionali, dalla Bela Krajina al Prekmurje fino alla “nostra” Benečija.
Un’usanza antichissima
Tra le antiche popolazioni indoeuropee l’uovo era simbolo di fertilità e del rinnovarsi della vita, ed era quindi collegato al culto della primavera. Culto sul quale s’innestò il cristianesimo: l’uovo di Pasqua, infatti, nella tradizione cristiana simboleggia la resurrezione di Cristo.
pisalka
Decorazione delle uova con la pisalka
L’usanza di dipingere le uova di Pasqua, comunemente chiamate “pirhi”, si diffuse capillarmente in Slovenia a partire dal XVIII secolo, anche se la tradizione di regalare uova nel periodo pasquale è attestata sin dalla fine del XIV secolo. Le uova inizialmente erano colorate di rosso o marroncino, mentre con il passare del tempo entrarono in uso colori diversi e decorazioni sempre più raffinate.
Un tempo le ragazze regalavano le uova di Pasqua colorate ai ragazzi come gesto d’amore, ma anche per esprimere delusione, offesa o scherno. Sulle uova, che venivano regalate il Sabato santo o a Pasquetta, si scrivevano frasi d’amore, come ad esempio: “Pisanka rdeča, ljubezen goreča” (“uovo di Pasqua rosso, amore ardente”), ma anche versetti sarcastici: “Enga sem fanta imela prav zavbrnga, pa je druga mrcina prevzela mi ga”. (“Avevo un ragazzo molto bello, ma una canaglia me l’ha portato via”).
drsanke
preparazione delle drsanke
Per dipingere le uova venivano usati coloranti naturali: bucce di cipolla per uova rossastre o marroncine, cumino e camomilla per il colore giallo, mirtilli e cavolo rosso per il blu, prezzemolo, ortiche o spinaci per il verde e rape rosse per il colore rosso.
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike http://img.rtvslo.si/upload/zabava/u63014-85657_09_pisanice_show.jpg
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2012/04/06/image_5487309_7.jpg?itok=9E5QoClV
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike https://visitbelakrajina.files.wordpress.com/2015/04/image6.jpg
poslano v temi :: Vsem,skupaj želim lepe velikonočne praznike |
poslano v temi :: Dobro jutro cvekaci