PROSM DEJ ME HVAL, to mi je edina spasa zdj v tej uri muke ko me tako trebuh boli pa rit se mi ne more odlept s kavča, mislm da mi loh sam še marija pomaga.

Daj nehaj to limat! Pa kako so vsi srečni, družinski, ena sama prijaznost, toplina. Tlalala, hopsaa, tra la la la..... Meni je pa ta praznik NAJVEČJA LAŽ - nekaj prisiljeno! VSI moramo bit srečni, doma. Pa obdarovat. Pa mati skuhajo /spečejo 3 (nič krive) purmane, pol odojka, potico, piškote.... v ozadju smreka 2 m.......... vsi pojejo ponarodele pesmi, se objemajo, smejijo... ena sama sreča! Otročad odvija darila in vrešči od happy šoka, mati sinu ovijo ročno šeštrikan šal okol vratu, snaha da tastu tople copate iz ovčje kože..... zet poklekne pred hčerko in jo zaprosi za roko, podari briljatni prstan (pametno, da ja ne bo pozail kasneje datuma!) vsi si brišejo solze sreče.... Ob enih zjutraj vse tamlade pomivajo posodo (s Prilom) in preklinjajo, ker jim bodo šli nohti v ku*rac! Dedci nabasani samo še nekaj momljajo, tašča gleda grdo, ker je mularija vse razmetala.... HVALLAAA, da je/ bo mimo! In vsi si oddahnejo, ko gre vsak na svoj konec. Pa da se ne vidimo vsaj 14 dni! Ker hočem SVOJO zabavo, SVOJ mir!! SREČNO! 😛 😛