ejga dorfy kakšna je to igra pesjansa

pametna ragljica

Na začetku branja tvojih tem sem te prav tako goreče zagovarjala, ti dajala nasvete, ti poskušala pomagati - brez zajedljivosti, res si se mi usedla v srce in sem te branila pred napadi. Počasi sem pa spoznala, da: 1. odgovarjaš samo tistim, ki te brezpogojno hvalijo 2. odpiraš teme zaradi odpiranja tem, ne pa zato, ker bi želela imeti nasvete 3. najdeš vedno izgovor, zakaj ne narediti nečesa, kar bi bilo koristno zate, a ti ne diši, 4. si v resnici zadovoljna s tvojo situacijo in s klepetom na netu samo malo zapravljaš čas - tvoj in ne samo tvoj. 5. potvarjaš dejstva in verjameš samo sebi. 6. si narcisoidna in prepričana, da imaš vedno in v vsem prav. 7. nenazadnje, pod krinko bolezni si privoščiš dvojen obraz, napadaš (prijavljena ali ne) tiste, ki ne tulijo s teboj. Verjamem ti, da to ni tvoj namen, a s svojim obnašanjem potegneš ven slabo v ljudeh. Če se trudiš, da bi nekomu pomagal, potem pa znova in znova vidiš, da mu "dol visi" za spremembe, se počutiš za opeharjenega za pomoč in prej ali slej usekaš nazaj. Občutek imam, da je med tvojimi bralci mogoče potegniti eno časovno ločilnico. Tisti sveži te zagovarjajo, tisti starejši in bolj izkušeni pa postajajo vedno bolj zajedljivi do tebe. Ljudje, kot si ti, spadajo med čustvene vampirje - nehote ti srkajo energijo, dokler ne prideš do točke, ko se vzpostavi tvoj obrambni mehanizem, ki je v tem primeru v obliki takšnih ali drugačnih komentarjev ali pa, pri tistih, ki so pametnejši, ignoriranje tvojih tem.