to ni nič takega poglejmo si kastiljsko in aragonsko kraljico Ivano Blazno poročila se je s sinom cesarja Maksimilijana, ki mu je bilo ime Filip I. Lepi ljubila ga je na vso moč in bila tudi ljubosumna na vso moč ko je Filip umrl, se ni hotela ločiti od njega in je s krsto potovala po deželi vedno znova jo je dala odpirati, da je gledala obraz svojega ljubega in se pogovarjala z njim, ga božala kasneje so jo zaradi prevzema oblasti spravili v varstvo redovnic, kjer je dočakala leta 1555 75 let https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/564x/7d/5d/d4/7d5dd4eaeb147d04fd8268fda2d55bc1.jpg https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/5a/ec/b4/5aecb4f95cf8da9ffccc8116a302c019.jpg

Koker kol, takrat smo Slovenci najbolj napredovali in sestopili z drevesa, da tako rečem. Od takrat se tudi kulturno ,razlikujemo od drugih balkanskih plemen.

Kranjska je sicer majhna, pa kaj prijazna deželica. Iz nje se da dobiti lepo število polkovnikov, še več seveda stotnikov. cesar Ferdinand I. Kranjska je spadala med prave avstrijske dežele ali med stare konskribirane dežele. Kar je pomenilo, da je bila med najbolj zaupanja vrednimi deželami. Veliko bolj kot je bila takratna Madžarska ali Tirolska. Tudi cesarji so radi obiskovali Ljubljano in druga mesta. Samo Franc Jožef I. je Kranjsko obiskal okoli desetkrat. On je zaslužen, da Lipica sploh še obstaja. On je ob cesarskem ustoličenju takoj odredil, da mora kobilarna ostati v Lipici. Poleg tega nadvojvoda Janez ne bi našel svoje nove domovine na Štajerskem, če bi bili brezvezneži.