miss*b :: 24.02.2015 ob 10:13
Ok, pa dajva popolnoma utopično in popolnoma teoretično 🙂 Najprej bi rabili neko naravno nesrečo, ki bi zbirsala določen del prebivalstva. Toliko, da imamo več manevrskega prostora. Jaz osebno ne bi delala nobenih čistk, ker se mi to ne zdi primerno enostavno zato, ker menim, da en človek nima pravice odločati o tem, kdo bo živel in kdo bo umrl, ne glede na to, kateri kriterij vzamemo za merilo. Kajti, ne glede na to, po katerem kriteriju bi odločali bi vedno obstajala skupina ljudi, ki bi bila priviligirana. Naravna nesreča bi to - recimo - omejila. Ok, število ljudi sva zmanjšali. V naslednjem koraku moramo te ljudi organizirati. Glede na to, da vidimo, da trenutni sistem ne deluje najbolje, bi se jaz lotila razvrščanja ljudi v skupine glede na njihove sposobnosti. Dejstvo je, da rabimo ljudi, ki znajo kmetovati, ljudi, ki znajo delati v tovarni, ljudi, ki znajo voditi, ljudi, ki znajo učiti, ljudi, ki znajo streči in tako naprej. In še večje dejstvo je, da vsak človek ima eno področje, v katerem je dober, in v katerem uživa. Da bi moj sistem lahko deloval bi po mojem mnenju spet rabila dve stvari: - enako plačilo - sposobnost napredka oziroma zamenjave skupine, če bi se človek izkazal za sposobnega oziroma primernega Z enakim plačilom bi poskrbela za to, da ne bi bilo zgoščenosti pri določenih "prestižnejših" poklicih (saj prestiža ne bi bilo) in ne manjka pri "manj prestižnih" poklicih. S prehodnostjo pa, da se ljudje ne bi čutili ujeti v določeni skupini, in posledično ne bi zapadali v malodušje ali depresijo, saj bi vsak lahko počel tisto, kar ga veseli, in v čem je dober. Seveda bi potrebovala zelo dober "support sistem" za osebe, ki dela niso več sposobne (beri ostarele, invalidne, bolane,...) za kar bi imela posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala z nudenjem supprota. Ker močno verjamem, da je pomemben dejavnik v življenju vsakega posameznika kultura, bi ljudem omogočila dostop do knjig, filmov in umetnosti po sprejemljivi ceni, saj me v današnji družbi zelo moti prestižnost kulture in to, da so gledališke predstave toliko drage, da si jih ne more privoščiti vsak - in tudi to je po mojem en izmed vzrokov za nezadovoljstvo in malodušje današnje družbe). Aha, potlej pa rabiva še oblast. Brez tega žal ne gre. Pri meni bi zadeva izgledala tako, da bi pripadniki posamezne skupine volili svoje predstavnike, ki bi nato odločali o perečih temah. Imela bi tudi neke vrste "predstednika", katerega mandat bi bil omejen na 4 leta, pogoj pa bi bil, da je predsednik vsakič iz druge skupine. Funkcija predsednika ne bi bila prestiž, kot danes, ampak bi bilo njegovo delo delati v dobrobit vseh ljudi. S tem, da bi moral biti predsednik vsakič iz druge skupine bi se vsaj delno izognila koncentraciji oblasti. Evo popolnoma utopično, idilično in nerealno 🙂 Pa tvoje? 😆

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 9:53
Ne vem zakaj. Za moje pojme je to, da nas je preveč pač dejastvo, ne pomeni pa to, da sem mini Hitler v nastajanju 😆

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 9:17
Generacija je izgubljena že sedaj, vendar nekako živijo, prepoved otroškega dela, pa bi vsaj prvo generacijo po prepovedi po mojem precej dotolkla. Tvoj scenarij je žal res utopičen, vendasr po mojem predvsem zato, ker nas je preveč... Je pa res, da moj izraz izgubljena generacija mogoče ni najbolj ustrezen...

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 9:08
Ok, da razložim malo podrobneje. Ciljala sem na to, kar si izpostavila ti. Otroško delo je tisto, kar te družine drži pokoni. Na dolgi rok sicer narediš nekaj dobrega s prepovedjo, vendar je vprašanje, kaj se zgodi z otroci, ki smo jih v dobri veri umaknili s trga delovne sile. Nisem tako optimistična, da bi verjela, da se bodo vsi vpisali v šole, ker si jih ne bodo mogli privoščiti, potlej pa moramo računati še na vse družine, ki jim je do sedaj otroško delo pomagalo preživeti, sedaj pa tega več ne bi bilo. To sem mislila z izgubljeno prvo generacijo, saj ne vem, kaj bi se s temi ljudmi zgodilo. Res je, da vsaka sprememba potrebuje testno generacijo, vendar (vsaj jaz) zaenkrat ne vidim uspešnega načina za rešitev tega problema.

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 9:03
Avtor: tako
prepoved bi v teoriji res lahko prinesla izboljšanje, kaj pa v praksi? kot prvo,verjetno večina ne bi upoštevala prepovedi spljoh, ljudi za preganjanje le-teh pa itak ni oz. jih briga za te otroke... tisit, ki bi pa upoštevali to prepoved, bi pa lahko umrli od lakote, ker se velikokrat ravno ti otroci in njihov zaslužek tisto, kar jih še drži pri življenju. P.S.: je sploh kje uradno dovoljeno zaposlovati otroke in kako mlade?
No, točno to je tisto, kar sem želela z izgubo generacije povedati sama. Kako je z uradnim pa ne vem.

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 8:37
Definitivno se dogaja še zmeraj, poglejva samo "države trtjega sveta" v katerih je otroške delo še zmeraj prej pravilo kot izjema. Jaz vidim problematiko v tem, da ti otroci dejansko prinašajo denar v družino (sicer manj kot starši, ampak vseeno) in me skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi otroško delo kar naenkrat prepovedali. Vem, da bi na dolgi rok to definitivno prineslo izboljšave in boljše življenje za te otroke, ampak po drugi strani me skrbi za uničeno prvo generacijo (seveda ob predpostavki, da bi starši otroke, ki ne bi več delali, poslali v šolo. Zanima me, s katerega denarja, kajti tej otroci ne delajo zato, ker hočejo, ampak ker morajo...). Je pa to spet samo moje razmišljenje...

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 8:23
V isknje srednje poti se zaenkrat (kot oseba brez otrok) še ne bom spuščala, bi pa dodala, da so URADNO zaposlovanje otrok morda res ukinili že leta 1787, vendar sem ravno ta vikend brala zelo ganjlivo knjigo o življenju na Slovenskem v letih 1900 do 1960, in ravno tam je celo poglavje posvečeno otrokom, ki so stari 5 ali 6 let odhajalo za pastirce in pesterne. Sicer res ni bilo uradno zabeleženo, ali bog ne daj plačano, je pa bila to za moje pojme svoje vrste trpljenja, ki je ne bi smeli zanemarjati. Govora je o majhnih otrocih (ki bi za naše razmere še nujno potrebovali matere), ki so bili pahnjeni v bolj premožne kmetije, kjer so delali od zore do mraka od ponedeljka do nedelje, brez plačila (če so imeli srečo, so enkrat na leto dobili obleko in čevlje). Prosto so imeli nedelje popoldne, ko so lahko obiskali starše za kakšno uro, zvečer so morali biti pa že nazaj. Še te proste ure so bolj kot iz nekega sočutja dobivali zato, ker jim v primeru, da niso delali cel dan, niso bili dolžni nuditi kosila. Če so zboleli (in se v treh dneh niso pozdravili) so jih poslali nazaj k staršem... Šele, ko so malo odrasli in napredovali do "manjših hlapcev" so začeli dobivati plačilo - lon, ki se je izplačevalo 1x na leto. In to se je dogajalo slabih 100 let nazaj. Kaj menite o tem?

poslano v temi :: malo zgodovine - prepoved dela za otroke mlajse od 8 let
miss*b :: 24.02.2015 ob 8:11
Veseli me, da imamo napisana pravila, za katera upam, da se bodo tudi upoštevala. Skesano pa priznavam, da sem jaz tista, ki me velikokrat v kaki temi odnese v čisto drugo smer, ampak obljubim, da se bom trudila ne delati preveč offtopicov. Čeprav, a je tema, ki se začne kot npr. samopostrežne blagajne in zaključi kot debata o vzgoji otrok sploh offtopic? Za moje pojme ni, in bi preveč "ubijalo" forum, če bi se za vsako repliko, ki zaide iz smeri naslova (ima pa smisel) odprlo novo temo. Z največjim veseljem pa podpiram napad na žaljenje, zmerjanje in podobno zalego in upam, da bom v prihodnje brala čim manj o raznih nesposobnežih, nedohebankah, zalegah in kar je še bilo tega...

poslano v temi :: PRAVILA IGRE
miss*b :: 24.02.2015 ob 8:08
Avtor: tamala nepr.
mami je takoj vedla ker mi je res slabo zjutraj in njej ne morem tega prekrit, lahk lažem pa takoj ve kolk je ura, z mojim sva pa štrudlj jedla, ko me je vprašal, če bom še en kos, ko si je ravno zase jemal repete sem pa rekla, da ja ker itak morem zdej za dva jest, se je pa obrnu pa takoj jokat začel ampak z nasmeškom, ker si otroka res želi, pol je pa s pekačem prišel do mene pa rekel vse za mojga minija 🙂
Oooooo, kok lepo. Sicer te sploh ne poznam, ampak vama res privoščim, ker mora biti to nekaj najlepšega na svetu... 😆 http://cliparts.co/cliparts/pT7/8yp/pT78yprgc.jpg

poslano v temi :: aha
miss*b :: 23.02.2015 ob 20:45
Ne eno ne drugo. Se mi je pa zazdelo, da lahko kaj dodam, ce se me ze omenja....

poslano v temi :: zadnji pozdrav in v zadnje slovo cvekacem,moderatorjem in adminu
Cvek123.com © 2014-2026