-64-mini.jpg){kind=avatar}
Micka, 12 let
Uporabnik je blokiran.
-sr-mini.jpg){kind=avatar}
Avtor: le kako kaka kmetavzarka le kako ji je uspelo saj sploh ne zna peti niti ni lepaposlano v temi :: A uganete kdo je to?
Vsem nam, ki smo odraščali v osemdesetih je lažje, ko vidimo take slike 😉
http://www.billboard.com/photos/stylus/1835449-madonna-papa-dont-preach-05011996-617-600.jpg
poslano v temi :: A uganete kdo je to?
3.2.4
Če lokacija nima nobene imena vredne značilnosti, so jo poimenovali po nečem dovolj distinktivnem v njeni bližini. Kraju za logom, tj. za gozdom, so rekli za logom, če so se odpravili vanj, so rekli, da gredo za log, če pa so iz njega prihajali, so prihajali izza loga. (6) Iz teh predložnih zvez se je abstrahiralo ime Zálog. Leksikalizira se praviloma predložna zveza v tožilniku. Če pa se je jedro sintagme pregibalo po prvi ženski sklanjatvi v ednini, se je pri sklapljanju uveljavila, restavrirala imenovalniška oblika, ki je omogočila, da se je novonastalo ime lahko sklanjalo, npr. Predméja,
Predjáma, Záloka. (7) Uveljavitev imenovalniške oblike je uvedena analogno po primerih z edninskim jedrom moškega spola (Zálog) in množinskih ženskega prve sklanjatve (Záloke), v katerih so tožilniške oblike enake imenovalniškim. Zemljepisna imena te vrste so pravzaprav sklopi s predlogi, najpogosteje nad (Nádgorica), ob (Oblóke, po aferezi Blóke), po(d) (Podnàrt, Pokljúka), pre(d) (Predjáma, Préloka) in za (Zálog), redkeje tudi čez (Čezsóča), med (Medvóde), na (Nános), vrh (Vrzdênec), mestoma tudi drugimi. Sporadično se uveljavljajo tudi netožilniške oblike, npr. Vŕhloga ← vrh loga. Iz predložne zveze se lahko tvorijo predponsko-priponske tvorjenke, npr. pri mostu → Prímostek, za Savo »ob Savi« → Zasávje.
6 Tako stanje se ohranja v imenu mestnega predela Ljubljane Béžigrad: gremo za Béžigrad, smo za Béžigradom in prihajamo izza Béžigrada. Ime Béžigrad je prvotno nosila le hiša na križišču današnje Dunajske in Jakšićeve ceste (kjer je l. 1472 taboril turški beg), predel za njo se zato upravičeno imenuje za Béžigradom.
7 Če bi se uveljavila tožilniška oblika, bi imeli imena **Predmejo,**Predjamo in **Záloko, ki bi se lahko uvrstila le v srednjo sklanjatev, ta pa v slovenščini že dolgo ni več tvorna. Iz enakega razloga se tudi prevzeta zemljepisna imena, ki se v jeziku dajalcu končujejo na -o, v slovenščini adaptirajo v imena, ki se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi, npr. it. Fiesso (iz fiesso »zavit, upognjen« < lat. flexus) → sloven. Fjésa. Novi imenovalnik se je vzpostavil po analogiji v Lóko : v Fjéso = Lóka : x; x = Fjésa. Pojav je znan tudi v občnoimenski leksiki, npr. kíla »kilogram« iz nem. Kilo, skrajšano iz Kilogramm.
Vir:
http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/46%20SSJLK/Snoj.pdf http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/46%20SSJLK/Snoj.pdf
poslano v temi :: yes
Madona, za koga jaz linke lepim?
Izvolite iz Wikice
Geografija[uredi | uredi kodo]
Ježica leži na severu Ljubljane. Na severu in vzhodu meji na strugo reke Save, na juguovzhodu na Malo vas in blokovsko naselje BS7, na zahodu pa na Savlje. Tako kot večina vasi ljubljanskega Posavja je del Ježice postavljen na savski terasi, ježi, del pa pod njo. Zaradi novogradenj in urbanizacije, ter spojitve z Ljubljano je danes težko videti meje med Ježico, Malo vasjo, Stožicami ter Savljami. Nekako velja tako, da spodnji del vasi leži ob Dunajski cesti, kjer se nahaja tudi ulica Stara Ježica. Zgornji del pa poteka po cesti Ježica, ter ulica Danile Kumar proti Ježiški cerkvi in se končna pred mostom čez železnico. Gostilna pri Ruskem carju, ki jo nekateri uvrščajo na Ježico pa naj bi že spadala pod Malo vas, kakor je vidno na nekaterih starih razglednicah in opisih.
poslano v temi :: yes
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/premica-not/ premica not Avtor: http://www.cvek123.com/clani/micka/ Micka http://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEica http://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEica poslano v temi :: yes |
poslano v temi :: Kupujejo pse tako kot avte