kaj pa vem, napram drugim nebrisanim komentarjem je bilo to čisto ljubkovalno.

poslano v temi :: oj :)

Jaz nisem bila nesramna, pa si me brisala 🙂 Ja vem, rada me imaš 😉

poslano v temi :: oj :)

Zanimivo, da sama nikoli nisem imela takih problemov, kaj šele poslušala takih opazk. Še vedno sem mnenja, da je problem v posamezniku in ne v okolici.

poslano v temi :: Kaj počnete tiste, ki ste same?

Kako prosim? Mi lahko napišeš primer?

poslano v temi :: Kaj počnete tiste, ki ste same?

Čisto vse lahko počneš sama in prav nobene ovire ni, da ne bi mogla. Očitno nisi bila samostojna tudi takrat, ko si bila v vezi.

poslano v temi :: Kaj počnete tiste, ki ste same?

A res vidim oprosti mici? Evo, imam prav, ko že kakšen mesec trdim, da ti gre na boljše 🙂

poslano v temi :: oj :)

He he, tamala, včasih bi te človek res pustil kazensko s tvojimi zgrešenimi odločitvami (recimo da se šetaš v tisti zavesi gore dole po Čopovi pri +30). Ampak slikaš pa lepo!

poslano v temi :: oj :)

Abejžno, kaj res? lep pozdrav od ene brisane, okregane in po krivem obtožene 😉

poslano v temi :: oj :)

http://i.ebayimg.com/00/s/MjU2WDI1Ng==/z/Q~wAAOSw8d9Urgmr/$_1.JPG?set_id=2

poslano v temi :: Brezkondoma, brezseksa in brezpameti

Nikolibolje, provinca Kaffa v južni Etiopiji je ena od možnosti izvora besede in kave, najbolj pogosta razlaga pa je, da kava izhaja iz arabske besede qahwa, ter da je kavo odkril nek pastir v arabskem kraljestvu Jemen. Wiki pravi tako: Etimologija imena[uredi | uredi kodo] Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo qahwa. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za vino, na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani, odpravlja potrebo po spanju. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v islamskem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski sufiji besedo spremenili v qihwa. Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače[1]. Zgodovina[uredi | uredi kodo] Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega[2]. Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem vzhodu[3]. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654[4]. Rimskokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek h kavi. Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozemci; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec Pieter van den Broeck, ki je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence[5]. Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na Javi in Cejlonu[6]. Kmalu se je kava razširila tudi v Anglijo, leta 1657 pa še v Francijo. Po bitki pri Dunaju leta 1683 so poražene osmanske enote za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po Habsburški monarhiji in Poljski[7]. Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel Poljak Franciszek Jerzy Kulczycki in kmalu zatem odprl prvo kavarno na Dunaju[8]. http://sl.wikipedia.org/wiki/Kava http://sl.wikipedia.org/wiki/Kava Jemenska kava zgleda nekako tako http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d4/Date_and_coffee_meal_in_Shabwa_Yemen.jpg https://keancoffee.wordpress.com/files/2009/05/yemen-1.jpg https://yemenicoffee.files.wordpress.com/2011/06/hussein-131.jpg http://www.coffeeshrub.com/shrub/sites/default/files/imagecache/full/Amazing%20Views%20in%20Harasi_2.jpg Pred deset in nekaj leti, ko sem se potikala tam naokrog, je kavne nasade na veliko izpodrinil kat.

poslano v temi :: kava?