Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja. Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo. Na svetovni ravni je bilo leto 2022 peto ali šesto najtoplejše leto od začetka meritev in za 1,15 ± 0,13 °C toplejše od povprečja predindustrijskega obdobja, kljub pojavu la niña, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). Na ravni Evrope je bilo leto 2022 drugo najtoplejše, več držav v zahodni in južni Evropi pa je beležilo najvišjo letno temperaturo vsaj od leta 1950. Vseh osem najtoplejših let glede na svetovno povprečje temperature smo beležili po letu 2015, tako je tudi zadnje desetletje 2011–2020 najtoplejše desetletje od začetka meritev. Trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je v letu 2022 dosegla nov rekord, nadaljuje se tudi dviganje povprečne morske gladine. Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje povprečne svetovne temperature se nadaljuje. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnostni razvoj na vseh celinah. V Sloveniji od leta 2010 najprej beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1981–2010. Leto 2022 je bilo na ravni države najtoplejše od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C. Za skoraj desetinko °C je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol °C do sedaj drugo najtoplejše leto 2019. Med pet najtoplejših let v Sloveniji štejemo še leti 2018 in 2015. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi štirje letni časi v letu 2022 nadpovprečno topli, največji odklon od povprečja je bil poleti (2,8 °C), junij pa je bil z odklonom 3,7 °C najbolj nadpovprečno topel mesec. Meritve temperature v Sloveniji so pokazale, da je bilo v obdobju 1951–2022 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, od leta 2014 dalje pa spet kaže na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Letna povprečna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje. Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2023) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature na podlagi različnih podatkovnih nizov, na katerem je prikazano, da sta bili leti 2016 in 2020 v svetovnem merilu najtoplejši, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo, tesno jima sledi leto 2019. Povprečna svetovna temperatura je v letih 2016 in 2020 presegla predindustrijsko raven za približno 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2016 gre pripisati pojavu el niño, hkrati pa je bilo leto 2020 najtoplejše leto brez pojava el niño (in kljub prehodu v pojav la niña ob koncu leta, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni). Ker je poznavanje sprememb temperatur, ki so se že dogodile, pomembno za razumevanje podnebja in za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile, so bile izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja. Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4,1 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi. Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018). Tudi projekcije temperatur, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Slika PP04-7 prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1971–2000 in ob predpostavki scenarijev RCP4.5 (zgornja vrstica) in RCP8.5 (spodnja vrstica). Iz slike je mogoče razbrati porast letne povprečne temperature tudi v Sloveniji, in sicer med 3 in 4,5 °C nad povprečjem obdobja 1971–2000 po pesimističnem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C po zmerno optimističnem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju (Evropska agencija za okolje, 2016). Kopirano iz https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/temperatura-1 https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/temperatura-1

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju

56 poletij sem stara. Ne mi bučk prodajat da je od nekdaj tako.

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju

Ni nam treba nazaj v srednji vek, ker bomo prej sami sebe skurili. Krematorij delamo iz Zemlje. Uspešno.

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju

https://twitter.com/ZigaMalek/status/1680961894843052032?t=7g9vZrbtnME-x97P8LPh3g&s=19 https://twitter.com/ZigaMalek/status/1680961894843052032?t=7g9vZrbtnME-x97P8LPh3g&s=19

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju

https://www.index.hr/mobile/magazin/clanak/jane-birkin-je-1971-u-hercegovini-glumila-partizanku-ovdje-je-kao-u-skotskoj/2480225.aspx?index_ref=naslovnica_magazin_prva_m https://www.index.hr/mobile/magazin/clanak/jane-birkin-je-1971-u-hercegovini-glumila-partizanku-ovdje-je-kao-u-skotskoj/2480225.aspx?index_ref=naslovnica_magazin_prva_m

poslano v temi :: Jane Birkin dead at 76

https://youtu.be/b53QJYP-lqY

poslano v temi :: mal muske

@mogoče pa ne A ti čisto resno verjameš zgoraj zapisanemu? "Nesporno je, da so spremembe na Zemlji vedno bile, so in bodo. Povzroča jih narava in ne človek." Aja, mogoče tako, da človek spreminja naravo. Ker jo.

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju

Imamo PGD - prostovoljna gasilska društva. In domadoma še vedno ni elektrike.

poslano v temi :: Govori se, da je v totem Veleju k na Soški fronti

Tudi jaz imam tebe rada ☕

poslano v temi :: Govori se, da je v totem Veleju k na Soški fronti

Jo, sem ga že včeraj gledala. Btw, v avtu sem bla prej, ko je toča tolkla na pune. Pa.moji doma doma so že 13 ur brez elektrike. Človek ne vpliva na podnebje. Not. Iz hiše v linku je moja sošolka iz OŠ 🙁

poslano v temi :: nemski zakon o ogrevanju