Ti jaz napisem eno stevilko. Jutri je 25. maj. Rojstni dan od mojega deda, tistega s klobukom, ki sem ga narisala. In on je postavil hisico blizu tistega travnika, kjer bi jaz zivela. Travnik je bil njegov in enkrat so tja prisli taborit Romi. Oni imajo smisel za dobre lokacije. Jih niso mogli spravit stran ene par dni. S severa in vzhoda gozd, travnik cisto raven, odprt na jug, pod njim malo klanca do vasi. Tudi ko se po dolini spreletavajo meglice, je gor, ceprav je samo malenkost visje, vedno sonce. In skozi gozd je dobrih 100 metrov do studenca s cisto vodo, na drugo stran pa par sto metrov do potoka, v katerem so v starih casih perice prale na kamnih, ded Zan pa je kdaj ulovil nekaj rakov, da so jih imeli za kosilo. Danes rakov ni vec. Ne vem, a jih je on vse lastnorocno iztrebil.

Midva sva raziskala vse konce Slovenije. Kjerkoli bi živela, bi mi bilo lepo. Izogibala bi se pa večjih mest. Zdaj sva na obrobju mesta, v bližini gozd, jezero,....