Živjo Fox! Pišeš, da sta vidva navajena na druge, boljše okuse. Prav zanima me, kako drugače kuhaš, da so obroki polnejšega okusa. Mogoče napišeš kakšen recept, če si tako prijazna. Hvala.

Ce sem sla 1 meter stran od njega, ga verjetno nisem mogla spregledati, kaj menis. Mislis, da se bom ustrasila, gledala v tla in se bojece splazila mimo? Tako, zdaj pa lahko trolas se komu drugemu, se boljs, da gres spat. Ura pri vas gre proti polnoci in potrebujes spanec, da se jutri zbudis boljse volje. Jaz grem pa pakirat za na pot. Zeli nam srecno voznjo. Bo dolga pot. Lahko noc.

In postarji se vedno strajkajo. Nekaj so jih zacasno odpustili in za nekaj dni so se nehali pogajati. Ce bi malo denarja, ki ga mecejo v Ukrajino, dali postarjem, bi bilo ze zdavnaj konec strajka.

Tudi jaz sem dozivela, oziroma bila prica necemu v banki., v tisti, v stolpnici ob Maimarketu. O tem sem ze pisala, in so me forumasi obtozevali, da lazem, da sem nora in ne vem, kaj se, zato dogodka ne bom se enkrat opisovala, ker nocem, da spet norijo kot stekli psi. V tisti isti banki sem bila prica najsabsemu, sem pa srecala tudi dva v redu usluzbenca, od katerih je bil eden resnicno soliden. In v dveh drugih bankah tam sem tudi dozivela hladnost, ce se izrazim milo, in v eni poslovalnici prav nesramnost. Takega bi pri nas odpustili. Sem pa na sosednjih vratih na posti dozivela samo prijaznost. Seveda se ne morejo primerjati s tukajsnjimi bancnimi usluzbenci. Nasa lokalna banka ima same prijazne ljudi, res ustrezljive, ocitno je, da se prav trudijo, da bi ti ustregli. Vseeno pogresam staro gardo, ki je v minulih letih sla v pokoj, zdaj so same mladeke, se neizkusene. In en mladenic z mocnim angleskim naglasom. Ni mi jasno, kako je pristal iz Anglije v nasem "zakotju". Na splosno bi rekla, da so ljudje v manjsih krajih v Sloveniji bolj prijazni. Ljubljana je res eno cudno mesto, ampak tudi v njej se vsake toliko naleti na prijaznega cloveka. Ena je bila hecna. Grem po cesti in enega mladenica, verjetno je bil student nizjih letnikov, vprasam, ce ve, kako se pride tja in tja. In mi zacne na dolgo in siroko razlagati. Bil je res prijazen in tikal me je. In tako kaze smer, maha z rokami, potem me pa sele pogleda v obraz in mu uide, "Joj, nisem vedel, da ste tako stara!" Se ko to pisem, se smejim. Ja, dozivis res vse mogoce.

Poslus Fox, takrat, ko sem bila v Sloveniji skoraj pol leta, so me 2x obtozili, da sem nekaj ukradla. Enkrat v Sparu blagajnicarka, da sem ukradla kolesarsko celado in sem ji samo pod nos pomolila mojo prepoteno celado in ji pokazala napis Made in Canada in jo vprasala, ce jih prodajajo pri njih. Drugic je bilo v Obiju ali kako se imenuje. Najprej mi je prodajalec rekel, da je ta in ta stvar v tem in tem regalu, jaz sem se pa skoraj zjokala, ker nisem vedela, kaj pomeni beseda regal. Takrat mi slovenscina ni sla tako kot zdaj. No, ko sem prisla ven iz trgovine, je pa varnostnik priletel za mano, ces, da sem ukradla kuhinjsko krpo. Imela sem jo za zavit telefon, ki sem ga kar vrgla v kolesarsko kosaro, da se ne bi obtolkel. In v hipu se je zbral cel krog ljudi, ki so se jim sline cedile v pricakovanju drame. Pa sem spet pomolila varnostniku umazano kuhinjsko krpo pod nos in ga vprasala, ce prodajajo krpe s takimi zapranimi madezi. In je bilo konec drame. Ampak opravicil se ni. Ali enkrat na enem ljubljanskem uradu, ko sem nekoga za nekaj pooblastila. Zenska je bila starejsa, v isti sobi je delala se ena mlada deklica s prestrasenimi ocmi, saj je veteranka v hipu pokazala, da ji greni vsak bozji dan. Ko sem veteranko vprasala, kako se obvestilo preklice, je takoj zacela kokodakat, da kaj to sprasujem, ko dajem pooblastilo, da ce sem si ze premislila. Pa sem ji povedala nekaj o soncu in lepem vremenu in kako je lahko vsak dan soncen, ce smo prijazni en do drugega. Bila je ocitno uzaljena, ampak rekla ni vec nic. Se marsikaj se je zgodilo, imam za cel kos prigod, tudi kaksno slabo, ki mocno presega pomen besede prigoda. Imam pa tudi take, ki so mi polepsale dan. Ko so ljudje hladni, jih izzivam. Po gostilnah nimam navade hoditi, tako da me ne gane, kaksni so natakarji. Tam imam se vedno par zelo solidnih ljudi in to meni zadosca. Da imas ob sebi nekaj dobrih ljudi, s katerimi se dobro razumes, na maso skisanih tecnob se v realnem zivljenju pozvizgam in priznam, vcasih jih tudi izzivam. Pac, zivljenje vzames kot pride in se spoprimes s situacijo. Ce so nekje ljudje tezki, se jih, ce se le da, izognes. Na splosno sem pa precej potrpezljive sorte. Darwin je rekel, da je lazje, ce si prilagodljiv.

Meni na splosno, se zdi da ljudje zivijo tezje v Sloveniji. Kanadcani zivijo veliko bolj udobno. No ja, tisti, ki zivijo na ulici v East Vancouvru ali v Victoriji in zadnja leta celo cez poletje tudi v Calgaryju, nimajo nic bolj udobnega zivljenja. Koliko brezdomcev zivi v Sloveniji na ulicah? Koliko jih umira zaradi fentanyla in drugih drog? Veliko je ljudi, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, tako tu kot tam. Ce jih ne poznas, to ne pomeni, da jih ni. Bankrotov je tu neprimerno vec kot v Sloveniji. Stevilke za januar 2024 povejo, da so osebni bankroti od prejsnjega januarja porasli za 27%, poslovni bankroti pa za 129%. Zagotovo je nekaj laznih bankrotov, ampak, ves koliko ljudi je zaradi tega ostalo brez dohodka? Ni vse tako, kot se sveti. Veliko ljudi zivi od place do place, nimajo prihrankov, nimajo nobene rezerve, imajo pa visok mortgage. Ce se jim karkoli zgodi in mortgaga ne bodo mogli placati, so v nekaj mesecih ob dom. Koliko se to dogaja v Sloveniji? Kmetje pri nas delajo v sezoni vcasih cele noci, da zorjejo, pozanjejo in posejejo. Koliko kmetov dela ponoci v Sloveniji? Koliko jih dela na prostem pri -15, -20, -30? Ce delajo pri +30, jamrajo, da so jim krsene pravice, ko tu delajo pri +30, so tiho in delajo. Kar je za ene neudobje, je za druge del delovnega dne. In zivljenje v Kanadi za vse ljudi ni tako udobno kot za Torontcane. Se za Torontcane ni za vse enako udobno. Tako da je treba gledati na sirso sliko, ne le na svoje osebno udobje, ce primerjamo dve drzavi. Sicer se ni tako dolgo, ko si sama rekla, da ce ne dobis boljsega dela, da bos sla nazaj v Slovenijo. Na sreco si dobila zdajsnjo sluzbo. A vsega dobrega je lahko nepricakovano konec. Vsi upamo, da se to nam nikoli ne zgodi, a prihodnosti ne poznamo. Meni se je zgodilo, in tega nikomur ne privoscim. Jaz sem imela sreco, da je bilo dosti zaloge za slabe case. Veliko ljudi tega nima.

Poslus Fox, takrat, ko sem bila v Sloveniji skoraj pol leta, so me 2x obtozili, da sem nekaj ukradla. Enkrat v Sparu blagajnicarka, da sem ukradla kolesarsko celado in sem ji samo pod nos pomolila mojo prepoteno celado in ji pokazala napis Made in Canada in jo vprasala, ce jih prodajajo pri njih. Drugic je bilo v Obiju ali kako se imenuje. Najprej mi je prodajalec rekel, da je ta in ta stvar v tem in tem regalu, jaz sem se pa skoraj zjokala, ker nisem vedela, kaj pomeni beseda regal. Takrat mi slovenscina ni sla tako kot zdaj. No, ko sem prisla ven iz trgovine, je pa varnostnik priletel za mano, ces, da sem ukradla kuhinjsko krpo. Imela sem jo za zavit telefon, ki sem ga kar vrgla v kolesarsko kosaro, da se ne bi obtolkel. In v hipu se je zbral cel krog ljudi, ki so se jim sline cedile v pricakovanju drame. Pa sem spet pomolila varnostniku umazano kuhinjsko krpo pod nos in ga vprasala, ce prodajajo krpe s takimi zapranimi madezi. In je bilo konec drame. Ampak opravicil se ni. Ali enkrat na enem ljubljanskem uradu, ko sem nekoga za nekaj pooblastila. Zenska je bila starejsa, v isti sobi je delala se ena mlada deklica s prestrasenimi ocmi, saj je veteranka v hipu pokazala, da ji greni vsak bozji dan. Ko sem veteranko vprasala, kako se obvestilo preklice, je takoj zacela kokodakat, da kaj to sprasujem, ko dajem pooblastilo, da ce sem si ze premislila. Pa sem ji povedala nekaj o soncu in lepem vremenu in kako je lahko vsak dan soncen, ce smo prijazni en do drugega. Bila je ocitno uzaljena, ampak rekla ni vec nic. Se marsikaj se je zgodilo, imam za cel kos prigod, tudi kaksno slabo, ki mocno presega pomen besede prigoda. Imam pa tudi take, ki so mi polepsale dan. Ko so ljudje hladni, jih izzivam. Po gostilnah nimam navade hoditi, tako da me ne gane, kaksni so natakarji. Tam imam se vedno par zelo solidnih ljudi in to meni zadosca. Da imas ob sebi nekaj dobrih ljudi, s katerimi se dobro razumes, na maso skisanih tecnob se v realnem zivljenju pozvizgam in priznam, vcasih jih tudi izzivam. Pac, zivljenje vzames kot pride in se spoprimes s situacijo. Ce so nekje ljudje tezki, se jih, ce se le da, izognes. Na splosno sem pa precej potrpezljive sorte. Darwin je rekel, da je lazje, ce si prilagodljiv.

Zamisli se o svojih bosanskih koreninah.