Vsi moji vrstniki podnevi sedijo na klopcah in se pogovarjajo o nepomembnem sranju. Jaz podnevi kolesarim, planinarim, ali pa hranim vrabce.
Zvečer sedijo na klopcah s puncami in se poljubljajo, jaz imam pa čudovit mir in lahko lovim ribe ( zvečer je najboljši čas za klene, postrvi pa zjutraj ) Ponoči hodijo po kakšnih žurkah, pa grejo v kako mesto ( Priljubljene so Domžale, a mi lahko nekdo pove, kaj je tam? ) Jaz pa lovim ribe ( Ponoči mrene prijemljejo in to so mrcine, ki zrastejo do 90 cm! ) Oni imajo do 10 prijateljev, jaz pa jih imam kakih 50 in sem zelo priljubljen, sicer pa imajo moji prijatelji perje, čivkajo in so vaški vrabci, ki jih hranim. Vedno imam mir, njih pa vedno kdo kliče, pa telefon jim zvoni, pa piska, name so pa pozabl čist vsi in 1.9 bo slišat tko: o neeee, spet je prišel, še 10 jebenih mesecev, pol ga pa ne vidim nikoli več v življenju. Njihove punce so ene tečne babnce, jaz pa včasih sanjam, da mam punco, nikoli mi ne teži in vedno je potrebna 😛 V glavnem, povedat hočem, da imam res srečo.
poslano v temi :: Imam pa srečo a! Jaz zagotovo na Orančko, prebrisana ko hudič! Ko je kdo stopil v sobe se je delala, da umira, da si ji dal hrano 😛 Pa praznovali smo njen roj. dan, pa veliko sva bila skupaj, par let.
poslano v temi :: Na katerega prijatelja imate najboljše spomine? Nič mi ne pusti, ponavadi se vse zatakne in pol gre vse nekam!
Govorim o tem, da mi Pšata ne da več nobene ribe in vse, ki jih ujamem se mi vedno snamejo.
poslano v temi :: Že dolgo mi ne da rib! |
poslano v temi :: Danes sem naredil 40 km v tej vročini, brez vode...