Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Ko bo nekaj let starejši mu bom pripovedovala o socialni drzavi. Drugače pa dobro pozna ( morda še bolje kot marsikateri slovenski sovrstnik) rodno grudo svojo matere, in vsakič se z veseljem vrača ☕
poslano v temi :: Kaj pa vi pravite svojim otrokom?
Dober dan Lelj 🙂,
lahko prosim kaj napišeš o meču na pred-pred-pred-predzadnji sliki?
Hvala 🙂
poslano v temi :: Slovenija med drugo vojno
Moje skromno mnenje, če smem 🙂
Lepo, da sta se zvezi povezali in, da bo vsaj nekaj homoseksualcev zivelo brez stalnega strahu, da bodo mučeni in umorjeni v koncentracijskem taborišču. Le tega je dal gospod Kadyrow zgraditi za ljudi, ki naj ne bi v Čečeniji obstajali. In to skoraj sto let po obdobju nacionalsocializma.
V tvojem tekstu/razmišljanju se bere kot, da sprejemajo samo geje. So lezbijkam vrata zaprta?
Zakaj na skrivaj? To pa tudi meni ni jasno, saj so vendarle ljudje z vsemi človeškimi lastnostmi, ki jih imajo tudi heteroseksualni nemuslimani.
Ne zdi se mi prav, da ne povedo, da jih preganja čečenska vlada, ker menim, da so čečenski homoseksualci celo bolj miroljubni, kot nekaj morebitnih skrajnezev, ki se lahko pretihotapijo v vašo domovino.
Menim, da ni prav, da sprejemajo samo geje, ker so lezbijke najverjetneje tudi preganjane in jih čaka enak bridek konec kot geje. 🙂
poslano v temi :: Kanada odprla vrata homoseksualnim beguncem
Na današnji dan pred 135imi leti je https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Thomas_Alva_Edison Thomas Alva Edison , eden mojih omiljenih samoukih genialcev odprl prvo javno elektrarno v NY Pearl Street. Kot vsi veste je bil zagovornik enosmernega električnega toka, ljubi https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Nikola_Tesla Nikola Tesla pa izmeničnega.
Kakorkoli, oba sta bila velika izumitelja, brez katerih svet danes ne bi bil takšen kot je.
poslano v temi :: Na današnji dan
http://www.delo.si/assets/media/picture/20160129/Sobotna__zene_3_hires.png5.png?rev=1
Ženska letalska enota JLA 1984: Tatjana Dodevska (danes Velkova), Svetlana Mitrović (Milenković), Milena Cestnik (Zupanič) in Mirjana Ivanović (Fritsche) z učiteljem letenja (z leve proti desni).
http://www.delo.si/sobotna/stiri-dekleta-ki-so-vdrla-v-mosko-letalsko-trdnjavo.html Članek
poslano v temi :: Jugoslavija
Partizanstvo je gledati kot partizanstvo, neodvisno od domobranstva. Če za odkrita grobišča ne obstaja seznam pomorjenih, potem pobojev tudi ne moremo interpretirati kot geste nekoliko pretiranega maščevanja, češ, da so žrtve bili le domobranci, ustaši ali nemški vojaki. Sicer pa je tudi za te veljala ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki, ki ne predvideva eksekucij.
Argument v prid partizanskim pobojem je povojna Francija, ki je znana po tem, da so nekaj kvizlingov postrelili tudi brez sojenja. Toda: ali tudi Francozi odkopavajo tovrstna grobišča s stotinami trupel? In to pol stoletja kasneje? Nak.
http://www.mladina.si/102878/partizani-in-domobranci/ Vir
15 tisoč umorjenih v protitankovskem jarku, na enem mestu, je ogromno tudi v kontekstu druge polovice leta 1945. Med zahodnoevropskimi državami so številke izvensodno in sodno pomorjenih okupatorjevih pomagačev precej nižje. Kot opisuje dr. Boris Mlakar z Inštituta za novejšo zgodovino v svoji študiji o obračunu s kolaboranti po Evropi, iz te slike izstopa predvsem Francija, v kateri so izredna sodišča, francoski partizani in posamezniki v želji po maščevanju sprva pomorili okrog 10.800 kolaboracionistov, od tega kakšnih 2200 po koncu vojne. Kasneje pa je uradna Francija ravnala z izdajalci precej bolj spravno. Sicer so sprožili 311 tisoč preiskav in v njih za krive spoznali 49 tisoč Francozov, ovaduhov, pomagačev in članov Gestapa, a od teh so jih obsodili na smrt "le" 7031 in smrtno kazen izvršili v zgolj 791 primerih. Ostali so bili večinoma obsojeni na prisilno delo, dokler ni Charles de Gaulle večine, predvsem žensk in mladoletnih, pomilostil.
Še bolj spravljivo so ravnale druge države. Na Norveškem, ki je imela tedaj 3,3 milijona prebivalcev, so sodišča proti tako imenovanim kvizlingom izrekla 30 smrtnih kazni. Od 93 tisoč preiskav so z odvzemom državljanskih pravic ali odvzemom premoženja kaznovali 25 tisoč ljudi, 72 posameznikov so obsodili na dosmrtno ječo in jih nato leta 1948 večinoma pomilostili. Zadnji obsojeni na dosmrtno ječo je odkorakal domov leta 1957. Tudi na Danskem, kjer je tedaj živelo 3,8 milijona prebivalcev, so po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem obsodili 14.500 ljudi, od tega na smrt "zgolj" 112. A zares so jih usmrtili zgolj 46, približno 10 tisočim so začasno odvzeli državljanske pravice, 3000 pa za stalno.
Čeprav naj bi bilo na Nizozemskem, kjer je živelo 9 milijonov prebivalcev, javno mnenje precej neusmiljeno do Hitlerjevih pomagačev, pa naj bi po koncu vojne prišlo do zgolj nekaj deset izvensodnih usmrtitev. Na Nizozemskem so oblasti po vojni sprožile sodne postopke proti skoraj pol milijona državljanom. Obsojenih z odvzemom premoženja ali državljanskih pravic je bilo 54 tisoč ljudi, bilo je izrečenih 154 smrtnih sodb, a dejansko izvršenih zgolj 42. Prostovoljci v nemških enotah so dobili večinoma od 4 do 8 let zaporne kazni in zadnji zapornik je odkorakal na svobodo leta 1979.
V Belgiji, v kateri je živelo 8 milijonov prebivalcev, so po vojni zaradi suma kolaboracije vzpostavili 405 tisoč dosjejev. Od 53 tisoč obsojenih Belgijcev so jih na smrt obsodili 2940 in 2340 na dosmrtno ječo, a so leta 1964 v zaporu sedeli le še štirje kolaboracionisti. Čeprav je bil pravni aparat v Belgiji najbolj neusmiljen, so dejansko izvršili le 242 usmrtitev, zgodovinarji pa so našteli še 35 izvensodnih likvidacij. Tudi v Luksemburgu, ki je imel tedaj 270 tisoč prebivalcev, je po vojni prišlo do "zgolj" sedmih izvensodnih usmrtitev, ugotavlja Mlakar.
http://www.mladina.si/95456/zadnja-skrivnost-ii-svetovne-vojne Vir
poslano v temi :: Slovenija med drugo vojno
Domobranci so bili oboroženi, opremljeni in plačevani s strani Nemcev. Podrejeni so bili nemškemu generalu Erwinu Rösenerju, določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon Vuka Rupnika, ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.
Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva :
Iz prve objave je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva:
… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije.
Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem.
—Slovenec, 24. september 1943, s. 1
Programske in ideološke opredelitve so objavljali v časopisu Slovenski domobranec, med drugim tudi odpor proti Judom.
Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.
—Slovenski domobranec
poslano v temi :: Slovenija med drugo vojno |
poslano v temi :: Kaj pa vi pravite svojim otrokom?