Moja pra tašča (moževa babica) je bila iz "zvezdne doline" iz Strnišča natančno! O tistih dneh po vojni je redko govorila, ko pa je, ti je zastala kri v žilah. Sploh o vlakih, polnih ljudi, nikakor samo vojakov, pač pa bile so cele družine, o tem kako so pripeljali jesenovške klavce, da so izvajali morijo, do zblaznelih vojakov, zapornikov......., ki so se zatekali po okolici, smradu, ki se je širil, pa potem avtomobilov, ki so se redno vozili sem in tja in seveda velikih bagrov, ki so kopali in zasipavali!

MIŠOLINKA, tudi jaz sem večkrat pomislila na vas. Ajaaaa, vi pa na kartah?? 😛 Pri nas je bila voda do roba!!! Kwa smo se bali............ sam je zdaj že upadla za pol metra. Isto je bilo par podrtih dreves, do zaselkov v hribih. Sunki vetra pa taki, da imamo vse po bajtah. To mislim kante pa ene ciprese pr kapelci pa taka jajca... 😛 Pa pri nas je ponoči s hriba priletela ena velika skala. Slišalo se je pokanje.... da sem se zbudila! "Kwa če prileti v moj oken??" Sosedi so pregledal čez dan pa ni ničesar!