Družbeni red, ki ga bilo katero ljudstvo samovoljno podpira je lahko edino takšna pojava, kjer posameznik tako, kot edinka, kot množina ima v njem svoje samovoljne interese. Z drugimi besedami iskanje, cilj, skupno dobro in posameznikovo dobro človek, kot družabno bitje podpre s svojo vestjo in prizadevanjem saj s podporo ostalim zagotavlja tudi sebi tisto, kar potrebuje in si želi. Večina dandanes je prevarana, prelisičena, ogoljufana, da verjame, da deluje v takšnem in pod takšnim redom brez zavedanja, da je namišljen red obstoječ le v njenem verovanju. Dejanska dejstva pa prikazujejo in izkazujejo lažno pojavo namišljenega reda. Tako se večina ljudi trudi ustreči namišljenemu lažnemu pravu, ki se vsiljuje (pravo se nanaša na pravilno, pravično, prav) saj s tem pri sebi misli, da dela prav, tako zase, kot za druge. Ne zaveda se, da škoduje sebi in drugim ter zagotavlja časovno zanko podlim, da njih krivična in zločinska vladavina ne propade in ne razpade in izgubi svojo moč. Ko ljudje znorijo,ponorijo, izgubijo zdrav razum, stik z realnostjo in se njih vedenje spremeni v pisano igro korporativnosti v kateri oni sami nastopajo, kot osebe skupaj z drugimi osebami, ki obstajajo le v iluziji, temu lahko rečemo, konec sveta ljudskega bitja z vestjo in razumom. Postanejo žive duše ujete v kontiniuum-začaran ponavljajoč brezizhoden položaj, ki ga prekinja edino konec, kot smrt. Ko človek ni več sposoben opaziti luči spoznanja, ni več sposoben ločiti dobro od slabega,dober namen, od slabega namena, dobro delo, od slabega dela, ločiti resnico od laži, ko ima dejstva na dlani , kot prepoznavo, postane sam del tistega pojava, ki mu rečemo pošast, pošastnost. Pošast človeška izrojenost ,nizkotnost, ki nima več perspektive in usmeritve etičnosti ampak svojo preudarnost, razvoj, ter delovanje usmeritveno vodi le v uničenje in zatiranje vsega kar je, živega ali neživega. Sovraštvo , zlo v vsem kar je in v vsem v čemer ali na čemer se lahko izrazi, izkaže. Ljudska premišljenost in spoznanje slabega v svoji dovzetnosti za mogoče, svojo vizualizacijo in percepcijo ohranja tudi v stvareh od kar človek živi. Izboljšuje in poskuša predvideti slabo delovanje ali tehnično nedovršenost. Postavlja v svoje konstrukte elemente, ki preprečujejo morebitno škodljivo delovanje ali potek. Toda na razini družbene zasnove vladavine prava, prikritega terorja in zločina nad svetom ljudi pa izgublja iz svojih rok vsakršno vidno ustavitev ali spreobrnitev zamišljenega delovanja. Tehnologija napreduje med tem, ko človekova zavest se kaže nazaduje. Živi mrtveci. Vladar ne priznava tujega vladarja oblasti ali sodišča. Ne priznava ga, ker se zaveda, da je vsaka vladavina človeka plod namišljene oblasti. Za svojo ve, da je lažna. Ker za svojo ve, kot lažno prepozna tudi tujo. Tujo ne prizna, ker bi se s tem lastni odpovedal. Z drugimi besedami vodje po svetu v bližnjem nam časovniku ali daljšem zgodovinskem nikoli niso prepoznali tuje vladavine, kot zakonito veljavno oblast, saj so vedeli, da je navaden blef, ki je vsiljen ali za manipulacijo vzpostavljen, kot je to njihova vladavina nad drugimi. Poraz nasprotnika, nasprotnikov je zagotavljal vladavino ne pa neko dejansko neizpodbitno dejstvo, da neka vladavina nekoga ali nekaterih zares velja ali sploh obstaja. Zato je dobro vedeti, da ni države, ni državnih oblasti in svetovnih voditeljev, kjer bi večina ljudi delovala in sodelovala, kot žrtev temu brez, da je v to nekako prisiljena. Tako vemo, da ni na vidiku človekove pravične oblasti, ki bi bila zakonita ampak so vse, ki jih poznamo nezakonite, zločinske in vsiljene ter s tem zločin nad ljudmi. Trend, režim, težavnost življenja v takšnih družbah je večinoma zrežiran in trpljenje umetno vzpostavljeno in trajno, kar ljudi trpinči do te mere in ustrahuje, da ostajajo podrejeni, sužnjeni ter nesuvereni, nesvobodni. Mnogokrat za to ni potrebno več, kot pa le to, da se na položnicah poljubno višajo dolžniške postavke, dolg. Za podreditev človeka na raven stvari je kot kaže potrebno včasih zelo malo, kar pa njemu samemu lahko pomeni ves svet.

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

https://imguh.com/image/wFtZw8 https://imguh.com/image/wFtrLR

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

Naslednjič, ko tako slišite besedno zvezo VLADAVINA PRAVA se zavedajte, da omenjajo igro ,sistem, ki peščici zoper večino omogoča kar se da lagodno življenje na žrtev večine ljudi. Sistem vladavine prava je tako zrežirana igra, ki jo plačanci, nekateri ste tudi med njimi, ki sodelujete v tem, prisili in sili večinski svet ljudi v podrejenost in žrtvovanje lastnega življenja, da bi zagotavljali vse kar si peščica hoče imeti in je to moč pridobiti in še več. Vladavina prava je tako nekaj kar je zoper naravnega človeka v večinskem aspektu in ne nekaj, kar bi njemu prinašalo po primarnem interesu vzdržujočega kvazi reda. Ker se tovrstna kontrola , suženjstvo utrjuje pa je zato še bolj pomembno in alarmantno to, da bi se ljudje zavedali tega kar nekateri opozarjamo. Kajti suženjstvo nad ljudmi se je vedno lahko ukinjalo ali zmanjševalo samo, če je bil za to interes ljudi ne pa da so sami ga podpirali. Zato, ko mene vprašate, kako se rešiti morate najprej sebe vprašati kako vas prebuditi, če še niste prebujeni in ko pa bi bili me ne bi več omenjenega spraševali ampak sami imeli odgovor zase na svoji dlani.

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

Skratka iz zgornjega zapisa, če boste raziskovali boste lahko opazili po svetu, da ljudje, ki so doumeli gnusno igro, ki nam jo nekateri vsiljujejo, da bi jim služili, kot ničvredna bitja njih pa imeli za bogove se poskušajo po vsem svetu, kot SUVERENI LJUDJE pravno rešiti. Poskušajo na pravni način postati suvereni ljudje, da bi jih vladavina prava prepoznala, kot suverene žive ljudi in ne pravno fikcijo osebe. Kot sem povedal vladavina prava ne loči v svojih pravilih tega jasno in povsod in nasploh velja praksa in spoznanje, da tega ločila ni. Tako tudi ne izhoda. Ni ga, ker je tako zrežirano. Igra pravil vladavine prava je zrežirana igra. Umetno postavljena pravila, namišljeni zakoni, izmišljeni zakoni, ki z dejanskim svetom nimajo konkretne povezave ampak vero človeka, strinjanje človeka s tem. Z drugimi besedami, ljudem ne uspeva pravno urediti, da bi se rešili državnega ujetništva v celoti. Edina pot za suverenost ostaja enaka, od nekdaj in to je zavedanje posameznika, kaj je res in kaj ni, kaj je resnica in kaj ni, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Državno ujetništvo kot skupen zapor ne predstavlja en človek ampak več njih je zato tudi rešitev pred tem oziroma izhod odvisen od več ljudi in ne enega posameznika pa čeprav vso to številčnost morajo prej zagotoviti pri sebi vsi posamezniki posebej. Da se to ne zgodi in je kolektivno gledano to dokaj nemogoče pa zato, državna gospodarstvena oziroma vladajoča postavitev 24 ur na dan vse dni v letu deluje v smeri zavajanja, manipulacije človeške zavesti. Kajti za vsakršno rešitev iz suženjstva mora biti najprej interes za to ali pri tistem, ki sužnji ali pa pri tistem, ki je sužnjen oziroma ujetnik.

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

@CvicekDrinker Torej ti, kot človek, ki se imaš za razumnega nimaš toliko umske sposobnosti in zavedanja, da ločiš dokument od samega sebe? Kajti točno to s svojim vprašanjem izkazuješ. In več vas je takih več je ljudi, ki dejansko sploh ne zmorejo doumeti kaj je resnično in kaj ni v svetu realnosti. Oseba ustanovljena v državnem pravnem redu ne more biti TI. Nikoli ni bila in nikoli ne bo. Ker nekaj je opis kar ustanovljena oseba je nekaj pa si TI. Moralna , etična odgovornost posameznika ali pa skupine temelji od nekdaj ne od včeraj, ne od danes na tem, da drugemu ne škoduješ. To velja, kot človekovo zavedanje od nekdaj. Koliko se ga kdo drži pa je na njem. Pravljica državni pravni red ali nasploh vladavina prava je igra besed in izmišljenih pravil. Nič več kot to. Vsakršna prisila, posilstvo, delovanje enega človeka ali več njih zoper človeka ali več njih je nekaj kar je svetu poznano, kot zločin. V iluzornem svetu pravljice vladavine prava pa je morala dvolična, kar pomeni, da vladajoča stran odloča, da njeno delovanje, kot je okvirna definicija zločina ni zločin ampak je enako , kot njeno delovanje zločin le, če ni del njene vladajoče strukture. V bistvu, če ni del vladavine je zločin, zločin, če pa je zločin del vladavine pa ni zločin ampak legitimno oziroma zakonito delovanje. Primer: Če si te jaz podredim proti tvoji vesti in delujem zoper tebe, tvoje telo na zločinski način (zločin=zlo činjenje) , te prisilim v nekaj, te posiljujem, ti grozim, te ogrozim, ti prizadenem škodo, materialno, fizično, duševno sem označen za zločinca. Če to enako počnejo zoper tebe državni funkcionarji potem to ni zločin. Ni zločin zato, ker so si izmislili igro besed in pravil, ki enaka ali podobna dejanja prikazuje drugače, kot pa dejansko so. Lahko bi dejal, da pri meni, če ti kaj hudega storim bi se upoštevalo de facto, pri državnih strukturah pa de jure. Zločin je tako pravno gledano , kot tudi ljudsko , če te v neko sodelovanje nekdo sili, prisili. Naprimer, če te nekdo prisili, da prodaš svoje imetje, če bi te nekdo prisilil ti grozil, da moraš plačevati vpisnino, članarino nekega kluba pa čeprav se braniš biti član kluba itd. Skratka pogodbeno , zavezujoče, kot poimenujejo neke pravne termine mora biti strinjanje in ne vsiljeno. Sodelovanje ne sme biti vsiljeno ampak se moraš zavestno strinjati s tem. Če temu ni tako in ti je vsiljeno je zločin. Ko iščeš službo oziroma službuješ se ti predoči pogodbena obveznost katero podpišeš. Če bi te proti tvoji volji vklenili in te zaposlili, zlorabljali bi to bilo suženjstvo. Med tem , ko se v vladavini prava igre v več dogajanjih kaže, da je sodelovanje ali podrejanje določenim registriranim osebam samovoljno s strinjanjem, pa VRHOVNA struktura v tem, kot je država, so države vso to zakonito gledano in moralno sprejemljivo delovanje "sama", kot vrhovna oblast KRŠI. Ne dopušča svobodne volje za podreditev, ne dopušča strinjanja za tisto kar zahteva od tebe ampak ti VSILJUJE, TI GROZI, TE SILI, da počneš. Za vse to pa se poziva na pisano nekje in nekoč neko društveno strinjanje , kompromis, konsenz, katerega del sploh nisi bil. Po domače povedano neki strici in tete ali posamezniki del anekega splošno gledano naroda (narod iluzija obstajajo le posamezniki) so se nekje nekaj zmenili pa naj bo to 20 let nazaj, 30 ali 100 naj bi ti to vzel, kot zakonito delovanje nad seboj. To pomeni, da se pozivajo na blef da te sužnijo in ti vsiljujejo neka pravila, ki jih zavestno morda sprejemaš ali pa ne. Jih ali pa ne ti ne dajejo izbire ampak se ti vse VSILI hočeš ali nočeš. Tudi konvencije o človekovih pravicah niso drugega, kot nekih skupin zapisana pravila in jih nazivajo mednarodne itd. Kaj se nekdo nekaj meni ne pomeni, da se meniš ti. Torej, če sprejemaš , da se nekdo, nekje meni kaj bo s teboj brez tvojega privoljenja, potem s tvojo prisebnostjo, če si hočeš dobro nekaj je zelo narobe. Saj človek si v prvinskosti hoče dobro in ne slabo. In na to mora sam najprej misliti, če je priseben in ne da drug namesto njega misli. Oseba v državnem pravnem redu torej nisi ti ampak ustanovljena , registrirana namišljena oseba. Tudi država ni drugega, kot namišljena družba in fiktivna oseba. Državna entiteta oziroma njene entitete, ( inštitucije) tako vsako odgovornost , dolgove, zahteve itd, naslavljajo na osebo ustanovljeno v državnem pravnem redu, registrirano v državnem pravnem redu. Državni pravni red, gnusna igra ima tako lahko zapisano bilo katero izmišljeno pravilo ali kaj si ji dolžan in kaj lahko stori osebi, če tega zahtevanega ne poravna. Bilo kaj kar igralci oseb v državni sferi določijo, sprejmejo, kot zakonito. Dejansko bi lahko napisali, če ti do jutri ne zrastejo slonja ušesa boš do smrti zaprt. Če pravna država to sprejme potem to postane zakonito, kot omenjajo legalno pa če je še bolj v nasprotju z zdravim razumom ali moralo, človečnostjo, etiko, itd. Tako je izredno pomembno, da bi se ljudje zavedali gnusne igre, ki se odvija nad njimi preko pravnih fikcij osebe. Pravna igra ZANIKA pravno izključitev človeka iz igre državnega pravnega reda, ker igra sama , njena pravila ne ločijo med rojenim človekom in pravno fikcijo človek. Podobno, kot ljudje ne ločijo sebe, kot rojenega od ustanovljene osebe, ki naj bi se nanašala na njih. Ker je v iluziji, fikciji vse mogoče je to izredno nevarno za živečega človeka, ki se ga podreja ali se podreja namišljeni igri. Kajti v takšnih igrah ni meja in tudi če so se lahko vedno prekoračijo.

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

https://imguh.com/image/wFabKy

poslano v temi :: Kdo jim je dal pravico

Torej, ko se boste, če se boste naslednjič odpravili na volitve si pred tem poiščite ogledalo in se vprašajte v ogledalu, kdo naj odloča o vašem življenju, kdo odloča za vaše življenje. In če bo odgovor na vprašanje na katerega si boste odgovorili še vedno tisti, ki ste si ga namenili voliti, potem pojdite na volitve, volite in če bo vaš kandidat izbran in ne bo deloval po vaših željah in interesih bodite toliko pošteni, da molčite, kot bo molčal vaš grob ko boste v njem. Saj, če sami ste izbirali napačno potem se lahko samo sebi pritožujete , za pritoževanje samemu sebi pa vam ni potrebno odpirati ust za govorjenje niti pisati ampak se lahko sami sebi v samemu sebi pritožujete dokler boste živi.

poslano v temi :: KO GRESTE NA VOLITVE

red Zakaj pa vam takšne demokracije niso predstavili odkrito, kot sem vam jo sam? Zato, ker potem ne bi po več desetletij vladale iste naveze ljudi z enakimi interesi enakimi ali le zamenjanimi obrazi, da bi prikrili naveze ampak bi dejansko menjava oblasti menjala tudi sisteme in vladavino, narativ. Kolikor ljudi toliko želja, idej, zamisli, pogledov, vidikov... Torej interes tistim, ki nam hočejo vladati ni nikoli bil, da se menja oblast ampak le to, da bi mi mislili, da se je zamenjala. Stvari ne ostajajo dolga desetletja enake ali slabše, kot so bile, ker so same takšne ampak ker jih takšne nekdo stori.

poslano v temi :: KO GRESTE NA VOLITVE

blue Volitve, demokracijo so si izmislili tisti, ki so hoteli krivično vladati nad ljudmi, ljudem. Vseeno naj vam ob tem podam misel, ki vam jo drugi ne podajo, da bi vseeno v demokratičnem smislu, ki je izven razumen v tem, da peščica ali posameznik odloča za večino vam to podal in bi dobili misel, kaj sploh bi bila lahko približna poštena demokracija, ki se nanaša na volitve. Poštena demokracija, ki jo skrivajo pred vami pa čeprav je tudi ta svetu neprimerna in nepoštena ter nerazumna je ta, da vsak, ki bi volil lahko predlaga in glasuje za kogar hoče in ne za že izbrane in kandidirane, kandidirajoče. Kaj to pomeni? To pomeni, če bi bila dejanska demokracija v teku in vas ne bi zavajali, potem bi vi kot posameznik ne izbirali izbrane kandidate , ki vam jih predočijo na izbiro ampak bi izbrali tistega človeka , ki ga poznate vi sami, da je razumen, pravičen in bi za vas razumno deloval v vašem imenu. Naj bo to vaša mama, sosed, prijatelj, soseda, znanec, prijatelj, sodelavec itd ali celo vi sami. Demokracija bi v takem primeru res bila demokracija. To bi pomenilo, da bi se na oblast zavihtel nekdo, ki je bil demokratično izbran in ga po vsej verjetnosti do trenutka preštetih glasov večina ljudi ne bi poznala. Tako bi demokracija res bila demokracija izbrani kandidat bi večini še vedno bil tujec in nepoznan obraz do izvolitve ob enem pa dejansko demokratično izbran. Kot pa sem povedal, da, če tujec izbira in odloča za VAŠE LASTNO življenje za katerega še vi težko sami najdete vedno razumne odločitve potem bo težko za vas boljše odločal in izbiral, kot pa bi vi sami zase.

poslano v temi :: KO GRESTE NA VOLITVE

blue Vem, da vam mnogim resnica "smrdi" pa vam jo vseeno povem. red Tisti, ki se odpravljate na volitve, greste zato, ker se stvari ne dogajajo po vaše. Toda ko greste na volitve izbirati ŽE IZBRANE, da bodo oni odločali namesto vas, s tem storite prav to, da razlog zaradi katerega odhajate na volitve obstaja še naprej in ne izgine.

poslano v temi :: KO GRESTE NA VOLITVE