Ne vem al res al ti moram napisati? Tisti naboj, ki špricne v roki. Moškemu. Džizus.

??? Tu je dim od pozarov. Ze en teden. Vceraj smo koncno spet videli sonce in mesec, in oblake, a nic zvezd, danes je pa spet nov val dima prisel in je spet sivo in sili na kaselj.

Nimamo nobenih praznikov do septembra, ko je Labour day, tako kot pri vas 1. maj. Danes sem frej, potem pa cakam, da se sef vrne z dopusta naslednji teden, da mi odobri dopust za september. Sem se prijavila za dopust avgusta 1 teden pred dopustom in je rekel, da sem prepozna. Izven solskihj pocitnic mi tik pred zdajci enotedenske dopuste vedno odobri. Pri nas je tudi Maria go to heaven. Imajo nek kraj, kjer Marijo v nebo posljejo na prostem. Med cerkvijo in britofom je en umeten hribcek in na njem so kot ene kapelice in tam gor stojijo zupniki in vodijo maso, ljudje pa na travi. Si prinesejo dekce in Deet za komarje in malo poslusajo maso, malo kramljajo med sabo. Na koncu se mi zdi, da vsi naredijo en krog gor na tisti hribcek in potem na drugi strani nazaj dol. Se ne spomnem vec dobro, ker razen na grobove sorodnikov tja nisem sla ze vse, kar me je mama tja pod prisilo za kravateljc gnala. Se pravi ze dooooooolgo nazaj. Ampak to ni dela prost dan.