ZADNJI UKREPI VLADE ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA VIRUSA SO NALETELI NA OBČUTNEJŠI NEGATIVEN ODZIV, PETINA PREBIVALCEV MENI, DA SO TI PRESTROGI – PRED TEDNOM DNI JE BILO TAKŠNIH LE 7%. DOBRA TRETJINA ZAPOSLENIH TRENUTNO DELOVNO NEAKTIVNIH. KLJUČNI POUDARKI ZADNJE MERITVE (31.3. – 1.4.2020): - Petina vprašanih meni, da so zadnji ukrepi Vlade RS za zajezitev širitve virusa prestrogi. - Podpora »mega korona zakonu« rahlo nižja, a še vedno prevladujoča. - Velika večina ocenjuje, da gredo stvari na bolje, a zaskrbljenost ostaja visoka. - Fokus zaskrbljenosti se od družine in zdravja obrača k posledicam epidemije. - V povprečju večina pričakuje, da bodo ukrepi za zajezitev virusa trajali do 11. junija. - Prvič v javni objavi: petina zaposlenih bolj obremenjenih kot pred pojavom virusa, slabi dve petini približno enako, desetina ima skrajšan delovni čas, dobra tretjina pa je trenutno delovno neaktivna, vsak deseti med njimi je delo izgubil. »MEGA KORONA ZAKON« Z RAHLO NIŽJO, A ŠE VEDNO VEČINSKO STOPNJO ODOBRAVANJA Ukrepe vlade RS za obladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo kot bolj ustrezne označujeta dve petini vprašanih (41%), kar je za petino manj kot ob njegovi najavi pred tednom dni (51%), razlika je statistično značilna. Ukrepi so sicer še vedno sprejeti s splošnim odobravanjem, a bolj kot se približuje njihova realizacija, več je nezadovoljnih. Statistično značilno je namreč zrastel tudi delež nezadovoljnih, torej tistih, ki ukrepe označujejo kot neustrezne, ta delež se je iz 3% povišal na dobrih 8%, razlika je statistično značilna. UKREPI VLADE RS ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA VIRUSA TOKRAT PREDMET OBČUTNEJŠE KRITIKE Če je še pred tednom dni le 7% vprašanih menilo, da so ukrepi vlade RS za obvladovanje širjenja virusa preveč strogi, je ta delež v zadnjih dveh dnevih poskočil na dobrih 20%. Hkrati s tem se je občutno zmanjšal delež tistih, ki menijo, da so ukrepi premalo strogi (27%, pred tednom dni 40%). Razmerje med enimi in drugimi je torej zdaj že precej bolj izenačeno – pred dvema tednoma je bilo to razmerje 61% proti 5%, danes le še 27% proti 20%. Vse navedene razlike so statistično značilne in kažejo na jasen trend, da zadnji ukrepi v delu prebivalstva vzbujajo vedno večje neodobravanje, še posebej izrazit je ta trend v zadnjih treh dnevih. Večina prebivalcev (53%) sicer še vedno meni, da so ukrepi ravno pravšnji. ŠE TRETJIČ ZAPORED SICER OBČUTNA SPREMEMBA V OCENI RAZVOJA DOGODKOV NA BOLJE Da gredo sicer stvari na bolje, meni zdaj že skoraj 70% vprašanih (pred tednom dni 57%). Spomnimo, tik pred razglasitvijo epidemije je bilo razmerje 86% (stvari gredo na slabše) proti 14% (stvari gredo na bolje), tri tedne kasneje opazujemo že skoraj popoln preobrat, 31% jih meni, da gredo stvari na slabše, 69% pa, da gredo na bolje. Razlike so statistično značilne. PRIČAKOVANJE, DA BODO OBSTOJEČE RAZMERE TRAJALE VSE DO SREDINE JUNIJA Relativna večina vprašanih (44%) meni, da bodo izredne razmere (zaprte šole in vrtci, omejitev gibanja, prepoved združevanja itd.) trajale še dva meseca, ena petina pa, da bo to trajalo še en mesec (pred tednom dni je bilo takšnih 30%). V povprečju prebivalci pričakujejo še 70 dni obstoječih razmer, torej vse tja do 11. junija. Teden dni nazaj je bil ta datum 28. maj. Prebivalci se očitno soočajo s sprejemanjem možnosti relativno daljšega trajanja obstoječih razmer. ZASKRBLJENOST ŠE VEDNO VISOKA, FOKUS SKRBI PA SE POČASI OBRAČA V POSLEDICE Sicer še vedno prevladujoča skrb za lastno družino se je še nekoliko sprostila (iz 81% pred dvema tednoma, na 69% v zadnjih dveh dnevih). Podobno se je znižala skrb za lastno zdravje (44% pred dvema tednoma, v zadnjih dveh dnevih 37%). Na drugi strani se povečuje izražena skrb za gospodarske posledice (pred dvema tednoma 43%, zadnje dneve čez polovico vprašanih, 51%). Vse navedene razlike so statistično značilne in kažejo na trend obračanja fokusa zaskrbljenosti od družine in zdravja k posledicam epidemije. Skrb za delovno mesto med zaposlenimi se je po najavi vladnih ukrepov sicer znižala iz 16% na 12%, a v zadnjih dnevih zopet narašča in že dosega skoraj 15% (razlika sicer ni statistično značilna, a trend je jasen in sovpada z oceno ustreznosti vladnih ukrepov po dnevih, od najave do sprejemanje v DZ). PETINA ZAPOSLENIH DELA VEČ KOT PREJ, TRETJINA DELOVNO NEAKTIVNIH Tokrat zato prvič objavljamo tudi spremembe, ki jih doživljajo zaposleni prebivalci na svojih delovnih mestih. Natanko petina zaposlenih poroča o povečanem obsegu dela (20%), slabi dve petini pa pravita, da je obseg približno enak kot prej (37%). Slaba desetina poroča o skrajšanem delovnem času (9%), kar ena petina pa, da so trenutno na čakanju (21%). Da so izgubili zaposlitev zaradi koronavirusa, poroča 4% takšnih, ki so bili pred pojavom virusa zaposleni (interval zaupanja za to oceno je med 1,4% in 6,5%). Med preostalo desetino trenutno prav tako neaktivnih jih je 7% na dopustu (5% na rednem, 2% na izrednem), 3% pa imajo bolniški stalež (intervali zaupanja za te ocene so dokaj široki). Če povzamemo, je petina zaposlenih bolj obremenjenih kot pred pojavom virusa, slabi dve petini približno enako, desetina ima skrajšan delovni čas, dobra tretjina pa je trenutno delovno neaktivna, vsak deseti med njimi je delo izgubil. Navajanje vira Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira): »Vir: Javnomnenjska raziskava 31. marec – 1. april 2020, n=482, Valicon.« ### Metodološki podatki Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja. Čas anketiranja: - prva meritev 11.-12. marec, n=1.129; - druga meritev 18.-19. marec, n=507; - dnevno merjenje poteka od 23. marca dalje, na dnevnem vzorcu okoli n=250; - večina podatkov v današnjem sporočilu se nanaša na zadnja dva dni, 31.3.-1.4., n=486.