Čer! - 2

Na FRI znajo bit tezave s fiziko. Ne vem koliko so jo imeli v srednji.

Škoda, zato sem pa priporočala, da pred vpisom na fax predela gimanzijsko matematiko vseh štirih let. Poznam nekaj primerov, ko so se vpisali na te naravoslovne fakse, npr. na fiziko, potem so pa vse izpite naredili z 8, 9, le ta glavnega, ki je pogoj za napredovanje, ne.

Mislim, da je danes učenje lažje, ker je vse dostopno na internetu, tako da se lahko non stop učiš, vaje z rešitvami, razni tutoriali, skratka, ni, da ni. Škoda, ker se ni malo bolj zavzel, ker vseeno očitno ima smisel za matematiko.

Škoda da ni letos ponavljal, bi ziher naredil. Pa si ga terala delat....in je šlo dve leti v nič.

Kdaj si nazadnje gledal število prijav za zdravstveni faks ali fth?

Miš, najde naj nekaj kar ga veseli. Imaš zdaj tud od mehatronike nekaj v smislu višje šole, ne vem, en od žlahte je hodil in naredil.
Moj je prej želel, mislil, imel opcijo da bi šel dvopredmetno pedagoško zgodovino in geografijo. Sam je problem s službami.

All the best! Studij ni vazno kaksen je kar tezka stvar. Moras biti discipliniran.

Od poučevanja zgodovine do geografije do logistike. Ima pa širok sekter zanimanja in je prilagodljiv, kar ni slabo.

Ja tale naš, ne bo nadaljeval domačega posla. To je že zdavnaj povedal. Bi bilo škoda, da ne bi izkoristil tujih jezikov in še malo dodal pa bil nekje v kaki zunanji trgovini. Tako nekako ga jaz vidim, kaj in kako bo, pa vidimo čez par let. Pedagoška smer ga je vlekla zaradi počitnic, drugače bi pa znal biti zajeban prfoks, ker njemu to laufa in misli, da vse zanima tako kot njega. En unih, ki bi mislil, da je zgodovina ena in edina stvar na tem planetu. Saj verjetno bi ga z leti obrusili, samo današnji starši, govorilne ure in izsiljevanje ocen, mu ne privoščim tega.

Jaz imam v druzini kar nekaj uciteljev doma in tu v Kanadi. Niso glih zadovoljni, drugi cajti so zdaj, moras imeti zivce za prfoksa dandanes. Moja sorodnica se je predcasno upokojila pa delala je vec let polovicni cas na srednji soli, je komaj cakala da gre v penzjon. Veliko dela! Pa se otroke krotiti. Moras imeti res rad tak poklic da zdrzis.

joj, ta učiteljski poklic, mene pa ravno te počitnice nič ne vlečejo, ker je tako, da morajo učitelji biti še junija potem nekaj dni po koncu pouka v šoli, včasih celo potem nekaj nadomeščajo v vrtcu za kakšen teden, pa avgusta že pred začetkom šole morajo biti kakšen teden prej v šoli, tako da niso toliko prosti kot učenci. Poleg tega so včasih generacije šolarjev manjše in ni toliko razredov, posledično učitelj težko nabere zadostno število ur za polni delovni čas in potem mu obesijo še raznorazne druge zadeve, da to doseže. Najbolj beda pri učiteljevanju je, da moraš na dopust ravno v času počitnic in si ne moreš kar tako vzeti med letom nekaj dni prosto. Meni to ne ustreza, jaz si sproti izmišljujem, kdaj bom imela dopust in pri tem gledam, da bo lepo vreme, zato velikokrat grem na dopust iz danes na jutri, ali pa kak dan pridem pozneje, grem prej iz službe ipd. To je v šoli težje, se moraš držati urnika. Pa govorilne ure so običajno popoldne, pa komu se da hodit v šolo, domov in potem spet v šolo.
Potem je tu monotonost dela, vseskozi bolj ali manj enako delo.

Da ne govorim, o tem, da so današnji otroci in njihovi starši precej bolj zahtevni, kot je bilo to v naših časih šolanja. Zdaj se več govori o otrokovih pravicah kot o njihovih obveznostih. Sorodnica poučuje v oš in so bili otroci v nekem obdobju zelo nemirni in se je odločila, da bo kakšnega tudi presedla. Ko je to storila, je dobila toliko mejlov od staršev, da vse morala nazaj posesti na prejšnje mesto. Na koncu leta starši pritiskajo za boljšo oceno ipd. Ena druga sorodnica je delala na več šolah in pravi, da so otroci v mestih veliko bolj tečni kot na periferiji, to ji kar ugovarjajo.