PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

BEŽIGRAD - 3


lelj :: 04.08.2018 ob 10:27
HRANILNIŠKA ULICA

Hranilniška ulica je najstarejši naselitveni predel Bežigrada s konca 19. stoletja.
V ulici so živeli nižji mestni sloji, predvsem delavci.

Prvotno je bilo v ulici 12 enako zgrajenih hiš.

Leta 1937 je bila zgrajena povsem drugačna stavba.

Do leta 1978 je bilo v ulici 14 hišnih številk.
Leta 1978 so podrli hiše 11, 12, 13 in 14.

Pred drugo vojno je bila v ulici reja kokoši.
Vsako gospodinjstvo je imelo po nekaj kokoši, nekateri tudi po 20 kokoši.
Na vrtovih so imeli kurnike in ograde.
Ponoči so kokoši zaradi kraj spravljali v klet.
Nekateri so imeli poleg kokoši še zajce in gosi.
V ulici je bilo tudi nekaj prašičev.
Živali so imeli predvsem za lastne potrebe.
Gojenje živali so po drugi vojni opuščali.

Vrtovi ob hišah so bili zasajeni z ringlojem, češnjami, slivami, hruškami, marelicami, breskvami in jablanami.
Večina sadnega drevja je bila uničena, ko so začeli okolico zazidavati.
V okolici ulice sta še vedno stari češnji.
Sadje so uporabljali doma sveže ali vloženo.

Do 60ih let so imela vsa stanovanja v ulici tudi vrt v velikosti od 90 do 140 kvadratnih metrov.
Tu do pridelovali korenje, peteršilj, čebulo, česen, solato, krompir, ohrovt, zelje in fižol.
Na vrtovih so imeli jame, kamor so spravljali zelenjavo čez zimo.
Poleg jame je bila kompostna jama za zbiranje odpadkov.
Nekateri so imeli v najemu še njive nasproti Stadiona.
Zaradi pozidave sta ostali hiši 2 in 4 brez vrtov, druge hiše pa imajo ostanke nekdanjih vrtov.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:27
PLETERŠNIKOVA ULICA

Pleteršnikova ulica je predvojno bežigrajsko predmestje z vilami, kjer naj bi živeli pravi meščani.
V predelu, pozidanem z zasebnimi hišami, je ulica pred drugo vojno veljala za najuglednejšo.

Po letu 1920 so začeli pozidavati ulico.

Do druge vojne je raslo število hiš in prebivalcev.
Potem pa je število prebivalcev upadlo.

Kokoši in zajce so imeli v ulici le med drugo vojno.
Ogradili so del vrta in postavili kurnike in zajčnike.
Redili so po več 10 zajcev ali kokoši.

Vrtovi v ulici so bili pred drugo vojno zasajeni s sadnim drevjem.
Nekateri so imeli tudi sadni vrt.
Rastle so jablane, hruške, slive, češnje, marelice in breskve.
Sadje so pojedli sveže ali pa so ga vložili.
Sadje je bilo le za domačo rabo.
Po drugi vojni se je količina sadnega drevja zmanjšala zaradi zidave.
Sadnih vrtov ni več, so pa v okolici hiš sadna drevesa.
Večino sadja pojedo svežega.

Pred vojno je imela vsaka hiša zelenjavni vrt.
Pridelovali so zelenjavo za lastno porabo.
Za vrtove so skrbele služkinje.
Po vojni so se vrtovi zmanjšali ali pa so se spremenili v okrasne gredice.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:28
BARAKARSKA NASELJA

Kljub temu, da je Bežigrad med vojnama veljal za uradniški kraj, so tod živele tudi najrevnejše družine.
Stanovanjska stiska po prvi vojni in prenehanje stanovanjske zaščite za podnajemnike sta vplivali na nastanek barakarskih naselij.
MOL je pomagala brezdomcem tako, da jim je dovolila postaviti zasilne domove v enem od barakarskih naselij.
Tako je sredi 20ih let začela ob Vodovodni cesti nastajati Gramozna jama za Bežigradom.
Tukajšnje stanovanjske razmere so bile med najslabšimi.
Takoj za Sibirijo.
V letih 1928 in 1929 je v naselju živelo 176 ljudi.
76 jih je bilo iz raznih krajev Slovenije.
18 je bilo slovenskih migrantov iz Italije.
1 je bil koroški migrant.
13 jih je bilo neznanega izvora.
Polovica je živela v stanovanjih, kjer je na posameznika odpadlo manj kot 5 kvadratnih metrov.
Prevladovala so eno in dvo prostorska stanovanja.
V celotnem naselju sta bili 2 vodovodni pipi za 50 gospodinjstev.
Barake so bile brez elektrike.
26 družin je uporabljalo 8 skupnih stranišč.
Ostale družine so imele lastne greznice.
Del barakarskega naselja so podrli, ko so leta 1934 začeli v Gramozni jami ob Vodovodni graditi osnovno šolo.
Preostale barake so podrli po drugi vojni.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:29
TOMAČEVO

Barakarsko naselje je nastajalo pred drugo vojno, ko so se za Savo v spodnjih Stožicah in Tomačevem pojavile prve barake.
Med vojno so Italijani barake spraznili, po vojni pa so barake zopet dobile prebivalce.
Leta 1965 je bilo 13 barak.
Leta 1966 je bilo 30 barak.

Ko je bilo leta 1966 porušeno filmsko mesto propadlega Filmservisa ob Gramozni jami v Tomačevem, se je v preostala poslopja naselilo 17 družin.
Celotno naselje je imelo eno hišno številko.
Leta 1973 je bilo že 53 družin.

Leta 1975 je v barakah živelo 2000 do 2500 prebivalcev.
Stanovalce, ki so dobili boljša stanovanja, so zamenjali novi prišleki.
Barake so bile zgrajene v najožjem rezervatu mestnega vodovoda, kjer gradnja ni bila dovoljena.
Naselje je bilo brez vodovoda in kanalizacije.
Vodo so dobivali s cevmi, zabitimi v zemljo.
Ob hišah so bila stranišča z greznicami.
Leta 1980 je bilo v naselju 200 barak.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:30
ZUPANČIČEVA JAMA

Leta 1950 so bile ob Robbovi in Linhartovi cesti zgrajene barake za potrebe železničarskih in cestnih delavcev.
Prvotno so bile zamišljene kot samski domovi, pozneje pa so se naselile tudi družine.

Leta 1987 so začeli podirati naselje barak in graditi Zupančičevo jamo.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:30
GRADIS

Leta 1950 je Gradis ob Koželjevi ulici in Tomačevski cesti zgradil za potrebe svojih delavcev barake.
Ko je barake spraznil, so se v barake naselili novi prišleki.

Leta 1986 je tam živelo 100 družin, v glavnem Romov.

Leta 1988 je živelo v barakarskih naseljih Koželjeva 8a, Tomačevska 11a in v tomačevskem naselju 249 družin oziroma 939 prebivalcev v 105 objektih.
Na Koželjevi 8a je v 5ih barakah živelo 53 družin s 213 prebivalci.
Na Tomačevski 11a je v 8ih barakah živelo 86 družin s 323 prebivalci.
V Tomačevem je v 92ih barakah živelo 110 družin s 493 prebivalci.

Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljane je barake odkupila od podjetja Gradis in vanje naselila prebivalce drugih barakarskih naselij, ki so jih podrli.
To so bila naselja Tomačevska 13a, Dečkova ulica in stanovanjska hiša v Savljah.
Ker stanovalci niso plačevali računov, je naselje ostalo brez elektrike.
Sanitarije pa so stanovalci spremenili v dodatne bivalne prostore.
Po mnenju občine so bili prebivalci naselja nesocializirani.
Objektov niso hoteli vzdrževati, raje so celo kaj uničili.
Precej se jih je ukvarjalo z zbiranjem odpadnih materialov.
Cindy :: 04.08.2018 ob 11:07
Lelj zelo zanimivo. Hvala
lelj :: 04.08.2018 ob 11:31
Cindy zelo hvaležno. Prosim

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.