PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

BEŽIGRAD - 2


porajkel :: 03.08.2018 ob 20:41
Avtor: Prekmurec
Porajkel, kok si ti stara


Sem ze povedala. 91.
Prekmurec :: 03.08.2018 ob 20:43
Resno no
lelj :: 04.08.2018 ob 8:55
BRINJE

Od Posavskega in Dimičeve ulice pa do obvoznice sega Brinje.
Nastajati je začelo leta 1924.
Tu stoji nekaj starih predvojnih objektov.
lelj :: 04.08.2018 ob 8:55
JEŽA

Ježa ločuje travnike, pašnike in loge ob Savi od njiv nad ježo.
Taka razvrstitev daje vasem obliko dolgih ali vrstnih vasi.
Domovi so drug ob drugem s končno stranjo proti robu ježe oziroma proti poti, ki pelje na ježo.
lelj :: 04.08.2018 ob 8:56
STOŽICE

Prvotni talni načrt Stožic je zabrisan, ker so vasi, ki leže ob Dunajski cesti, združene v eno dolgo naselje.
Te vasi so Ježica, Stožice, Mala vas.
Včasih je bilo ob glavni cesti malo hiš.
Jedro vasi je bilo na vzhodni strani ob poti proti ježi savske terase.

Pred prvo vojno je tu začelo nastajati delavsko naselje.

Pred drugo vojno je bil visok delež velikih kmečkih posestnikov s precej obdelovalne zemlje.
Gospodarstvo je bilo povezano z mestom.
Najrazvitejša je bila živinoreja in mlekarstvo.

Pred drugo vojno so tu gojili krompir, fižol, zelje, peso, repo, korenje, pšenico, ajdo, ječmen, proso in oves.
Pred drugo vojno se je posest stoženskih kmetov raztezala od vasi do vojašnice za Bežigradom.
Poleg kmetov so imele vrtove in manjše njive tudi delavske družine.
Po vojni so žita opustili.

Pred drugo vojno so redili rdečo pasmo govedi, po vojni simentalsko.
Prevladovala je vzreja za mleko.
Za meso je bila majhna vzreja.
Teleta so prodajali, ker vzreja ni bila racionalna.
Poleg govedi je imel vsak kmet enega ali dva konja za vprego.
Prašiče so pred vojno redili za domače potrebe, koze pa za prodajo.
Zaradi prodaje jajc v mesto je bilo pomembno perutninarstvo.
Koze in ovce so pred drugo vojno gojili le manjši kmetje in bajtarji.
Živinoreja in prodaja mleka je bila pomemben vir dohodka.

Leta 1938 je bilo 126 krav, 18 telic, 1 bik, 42 konjev, 9 kobil, 6 prašičev in 238 kokoši.
Leta 1979 je bilo 109 glav govedi (58 krav), 6 konjev, 180 kokoši in 19 prašičev.

Sadjarstvo ni bilo razvito.
Vsak je imel okrog doma zasajenega nekaj sadnega drevja.
Sadje so sušili, vlagali ali kuhali žganje.
Sadno drevje tu slabše uspeva zaradi peščenih tal.

Čebelarstvo tu ni bilo pomembno.
Pred drugo vojno je bil v spodnjih Stožicah čebelar z večjim številom panjev.
Čebelarji so bili tudi delavci in nameščenci.
Imeli so do 30 panjev.
Nekateri so pred vojno vozili čebele v Stožice na ajdovo pašo, sicer pa so vozili čebele na hojevo pašo pod Krim.
Zaradi možnosti brezplačnega prevoza so jih železničarji vozili tudi v Vojvodino in Srbijo.
V Stožicah je bila možnost za ajdovo in cvetlično pašo ter hojo proti Klečam.

V Stožicah in Črnučah je bilo vrtičkarstvo pomembno pred drugo vojno v delavskih naseljih.
Zelenjavo so pridelovali za dom in prodajo na trgu.

Pred drugo vojno je bilo najbolj razvito gostilničarstvo.
Druge obrti so bile le za domače potrebe in potrebe okoliških vasi.
To so bile krojaštvo, čevljarstvo, kovaštvo, kamnoseštvo, šiviljstvo, kleparstvo, prevozništvo, ščetarstvo, pletilstvo, mizarstvo, tesarstvo, frizerstvo, brivstvo, žagarstvo, pleskarstvo, zidarstvo, sedlarstvo in svečarstvo.

Pred prvo vojno je začela delovati v Stožicah tovarna salame s prodajalno v Mačkovi ulici.
Leta 1923 je bil v isti stavbi pri Buzzoliniju ustanovljena tovarna gorčice in malinovca.
Nekaj časa je bila v istih prostorih tudi tekstilna tovarna.
Stavba je bila porušena leta 1982.

Leta 1932 je bila odobrena lokacija za tovarno kisa Produkta na Brinju.
Lastnik je bil Skrlep.
Izdelovali so vinski kis, špiritov kis, kis za vlaganje, sadne sokove in kvas.
V Produktu so bili zaposleni upravitelj in 4 delavci.

Po letu 1935 je na Brinju tvrdka Jeras zgradila tovarno za kuhanje žganja in kisa.

Pred drugo vojno je bila v Stožicah ustanovljena kisarna.
Lastnika sta bila brata Pečnik.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:24
SAVLJE

Savlje je dolga vrstna vas ob cesti Ježica – Šentvid nad savsko teraso.

Leta 1931 je kupil ljubljanski tovarnar Vidmar v Savljah vilo z gospodarskim poslopjem in ga preuredil v tovarno PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC JOSIP Vidmar LJUBLJANA.
Leta 1938 je imela tovarna 34 pletilnih in 30 drugih strojev.

Leta 1989 so tovarno nogavic in perila TONOSA ukinili.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:24
ČRNUČE

Črnuče so naselje ob vznožju hribovja, ki se dviga proti Rašici.

V 19. stoletju so bile pomembne zaradi prometa med Ljubljano in severnimi ter južnimi deli Avstro Ogrske.
V povezavi s furmanstvom sta bila pred prvo vojno razvita kovaštvo in gostinstvo.
Pred drugo vojno se je začela razvijati industrija.

Pred drugo vojno je bilo poljedelstvo enakovredno živinoreji.
Gojili so vse vrste žita, krompir, fižol in zelje.
Zelje so pridelovali vsi posestniki, tudi bajtarji za domačo rabo in prodajo.
Manjši kmetje so gojili poljske pridelke za domačo prehrano in krmo.

Po drugi vojni so začeli gojiti koruzo in druge krmne rastline.
Opuščali so žita.
Zaradi širjenja industrije so skoraj vsi opustili kmetovanje.

Pred prvo vojno so imele kmetije od 8 do 12 krav.
Za vprego so imeli vole.
Le gruntarji so imeli tudi konje.

Med vojanama se je povečal dovoz mleka v Ljubljano.
Na kmetijah so že imeli konje.
Le bajtarji so še orali z voli.
Nekateri bajtarji so redili tudi koze.
Vsi pa so imeli kokoši in zajce.

Precej sadovnjakov so imeli na vrtovih, na poljih pod vasjo in v Gmajni.
Največ je bilo jablan, hrušk, sliv in orehov.
Večino sadja so predelali v žganje, posebno pred prvo vojno.
Krhlje so sušili in uporabljali za domačo prehrano, za krhlovo vodo ali za malice.
Mošta niso veliko stiskali.
Po drugi vojni so zaradi širjenja industrije pod vasjo in urbanizacije v Gmajni posekali večino sadnega drevja.
Ostalo ga je nekaj le še v vrtovih.

Pred prvo vojno so bili na Črnučah 3 mlini.
Za potrebe furmanstva je bila razvita kovaška obrt.
V 19. stoletju so bili 4 kovači.
Ob prometni cesti je bilo razvito gostinstvo.
Do druge vojne je bilo razvito še tesarstvo, zidarstvo, šiviljstvo in mesarstvo.
Prvi fotograf je bil tu že pred prvo vojno.

Na Črnučah so v 19. stoletju žgali opeko na območju Gmajne.
Leta 1987 je opekarska tradicija zamrla.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:25
ŠENTJAKOB


Šentjakob je gručasto naselje na savski terasi.
Leta 1948 je bila ustanovljena TOVARNA ELEKTROKEMIČNIH IZDELKOV.
Iz nje je leta 1957 nastala BELINKA, kjer so začeli s proizvodnjo vodikovega peroksida.
Pozneje so proizvodnjo razširili na izdelovanje lesnih zaščitnih sredstev.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:25
DOL

Dol je razpotegnjena vas, ki se stika z Vidmom.

V drugi polovici 19. stoletja je bilo ozemlje občine razdeljeno med okrajna glavarstva Ljubljana Mesto, Ljubljana Okolica in Kamnik.

Leta 1822 so se v okolici Dola pojavili prvi mlini in manjša industrija.
Z zgraditvijo južne železnice so začeli mlini propadati.
Tovarna barv Jugoslavenske uljne boje je začela nastajati 1875 iz Galetovega mlina, od koder se je razširila na druge mline v okolici Dola.
lelj :: 04.08.2018 ob 10:26
BERIČEVO

Beričevo je bilo pred drugo vojno središče pletarske obrti.
Večje kmetije so se ukvarjale s prodajo pridelkov v Ljubljani.

Po vojni je kraj ohranil kmečki značaj.
Del prebivalcev še vedno oskrbuje mesto z zelenjavo.

Pred drugo vojno so gojili pšenico, ajdo, rž, ječmen, čebulo za potrebe ljubljanskih trgovcev, krompir in zelje.
Po vojni so večino žit razen pšenice opustili.
Povečali so pridelavo krompirja, koruze in zelja.

Do druge vojne so gojili govedo, konje, prašiče in kokoši.
Pasma govedi je bila pred vojno pincgaverska, po vojni pa simentalska.
Volov je bilo med vojnama vse manj, pred drugo vojno pa sploh ne več.

Prvi so imeli konje gruntarji konec 19. stoletja.
Najprej so jih uporabljali za prevoz, nato tudi za delo na polju.

Živinoreja je bila pred drugo vojno pomembnejša od poljedelstva.
Prodaja mleka in mlečnih izdelkov je prinašala redni dohodek.
Redili so plemenske svinje in prašiče za zakol.
Prašiče so prodajali na sejmih.
Vsaka hiša je imela kokoši za prodajo jajc.

Pred drugo vojno je imel večji kmet 2 do 3 konje, 10 do 15 krav, 2 prašiča za dom, 2 prašiča za prodajo.
Manjši kmet je imel do 6 krav.

Pred drugo vojno je bilo v vasi nekaj manjših sadovnjakov.
Večina sadnega drevja je rasla ob hišah, največ jablane in hruške.
Do prve vojne je bilo v vasi več orehov, ki pa so pozebli.
Tudi sliv je bilo včasih več.
Slive so uporabljali za kuhanje žganja.
Jabolka so sušili ali stiskali mošt.
Krhlje so sušili na pečeh.
Zaradi škodljivcev, bolezni in nepravilne uporabe škropiv je precej sadnega drevja propadlo.
Ohranjene stare sorte sadnega drevja so le za domačo rabo.

Pred drugo vojno je bila v Beričevem paša za čebele ugodna, saj so bili v okolici travniki, njive zasejane z ajdo, sadno drevje in vrbe ob Savi.
Najbolj razširjeni so bili panji kranjiči.
Čebele so vozili na pašo v Senožeti in v okoliške hribe na hojo in kostanj.
V vasi je bilo več čebelarjev.
Večji čebelarji so imeli do 60 panjev.
Presežek medu so prodajali sosedom.
Po vojni se je poslabšala kakovost domače paše.

V 19. stoletju je bil v vasi kovač, pred prvo vojno pa žaga.
Do druge vojne sta bila v vasi 2 mlinarja, krovec, čevljar, šivilja, sedlar, 2 mizarja in 2 gostilničarja.
Najpomembnejša obrt pred vojno je bilo pletarstvo.
Z njim se je ukvarjala večina vaščanov.
Po vojni so stare obrti propadle.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.