PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

Beremo... - 24


WiCkEd WiTcH :: 05.08.2020 ob 11:50
Renate Greinert: Rdeča zanka

Odpri sliko ➜


Leta 1985 se je Renatin sin poškodoval, imel naj bi hude kranialne poškodbe, zato so jo kot mater "prosili", naj daruje sinove organe. Desetletja se je borila, se še bori z občutkom krivde, ker je v šoku privolila. Ni vedela, da bodo odvzeli več kot en organ, ni vedela, da njen sin še niti ni bil možgansko mrtev in čeprav bi bil, bi bil še vedno živ. Videla ga je živega, umirajočega in dopustila njegovo iztrebitev.

Kolikor sem razumela, je avtorica precej verna. Veliko piše o božjih naukih, razpravlja o njih in vleče vzporednice z darovanjem organov. V to se ne bom spuščala, bom sprejela njeno mnenje. Nekatere njene izjave pa so me pogrele. Težko je bilo brati razmišljanje, ki je tako drugačno od tvojega.

Prejemniki darovanih organov, transplantiranci po njeno, sivorumene bolne kreature, so kanibali. Transplantiranci preživijo, ker so dobili moč iz organa drugega človeka, ker je nekdo drug umrl zaradi njih. Ob tem sem se spraševala, kakšno mnenje ima potem o darovanju, ko darovalec preživi. Bi dala svojo ledvico ali kostni mozeg sinu? Ni dala enoznačnega odgovora.
Transplantirance je zreducirala na pijance in na ljudi s stresnim življenjem, zaradi česar potrebujejo novo srce. Kljub transplantaciji pa nikakor nimajo kasneje "polnega" življenja, s čimer se delno strinjam. Je potem sploh vredno, se sprašuje? Očitno za njenega sina ja, ker je bila huda, ker mu niso bolj pomagali, ne glede na to kakšne posledice bi imel ob hudi poškodbi možganov in kako okrnjeno življenje bi imel.
Ob branju sem imela občutek, da ima transplantirance za kanibale (ta del je jasno in večkrat zapisala), transplantacijske zdravnike za hudiče, darovalce za naivne ovčice, ona sama pa je odrešenik. Hudiči ovčice ali njihove svojce prepričujejo, naj darujejo. Trkajo jim na vest, naj pomislijo na sočloveka. Celotno poglavje je namenila temu, da je darovalcev premalo za vse potrebe in zato naj bi bili zdravniki tako "nasilni". V nekem drugem pa piše, citiram: "Nepoučeni se ujamejo na limanice, da bi se lahko izbranci oskrbeli z organi iz zbiralnika, če bi jih potrebovali." O kakšnem zbiralniku je govora in o katerih izbrancih? Ne prvič se sprašujem, če bi imela kaj proti, če bi bil njen sin na drugi strani in bi on bil "izbranec"?
Govori o naivnih darovalcih, nepoučenih, premalo informiranih, vse meče v isti koš. Pa sigurno del podpisnikov točno ve v kaj se spušča. Pa četudi ne, njihovo življenje, ne? Oziroma umiranje. Na nekem sejmu je srepela v tiste, ki so se živi odločili za darovanje svojih organov, pri njeni stojnici pa se niso ustavili. Pripombe je imela celo o barvi darovalčeve izkaznice (oranžna).
Na kratko: darovanje organov primerja z medicino v srednjem veku in tudi v tretjem rajhu. 35 let nazaj je bil spomin res še bolj svež, a primerjava ni na mestu. Danes govorimo o prostovoljstvu.


Pa da ne bo vse slabo. V precej stvareh ji dam prav in iskreno upam, da se je po toliko letih zadeva precej spremenila. Da dobijo živi darovalci ali njihovi sorodniki dovolj informacij in nič laganja. Verjetno je eden največjih šokov, da mora biti telo darovalca živo (umirajoče, a živo), da lahko požanjejo (to harvest) uporabne organe. V bistvu darovalca ubijejo zdravniki na operacijski mizi.
In pa problematika določanja možganske smrti. Skozi leta naj bi se kriteriji precej nižali, razlog je verjetno jasen. Ta del me je precej motil, ker je avtorica navajala veliko medicinskih dejstev, virov pa ni bilo napisanih. Nikjer, pri nobeni medicinski navedbi. Pa ji verjamem, da nikakor ni lagala, vsaj o osnovnih stvareh ne.
Vsaka država ima svoj protokol določanja možganske smrti. Poguglala sem in očitno so pri nas kriteriji precej strogi.

Določanje možganske smrti v Sloveniji


Renatino mnenje v določenih delih popolnoma razumem in se strinjam z njim, pri določenih stvareh sva pa očitno na nasprotnem bregu. Upam pa, da se je odnos zdravnikov in podajanje informacij v kritičnih trenutkih precej, precej izboljšalo.
leskova mast :: 05.08.2020 ob 18:32
Me zanima, ce vse te teste refleksov, kot so opisani v linku, tudi dejansko opravijo.
Dojenček :: 05.08.2020 ob 18:39
O to knjigo sem tudi jaz brala, pa je nisem do konca, (to si redko privoščim) ker me je res izzivala s tem obsojanjem.
WiCkEd WiTcH :: 07.08.2020 ob 9:01
Tudi jaz sem jo težko brala in delala pavze vmes...

Morali bi narediti vse teste... Ne poznam pa prakse, jasno. Avtorica je pa pisala, da se v njeni državi(?) sploh v manjših bolnišnicah zgodi (se je dogajalo), da ni vse po reglcih. Nimajo vedno na voljo več zdravnikov s primerno izobrazbo, včasih skrajšajo čas med obema testoma ali pa sploh ne naredijo drugega testa.
Pisala je tudi o testu apneje (zaustavitev dihanja). Bolnika naj bi ob tem testu odklopili od pomoči pri dihanju in počakali 10 minut. Jasno je, da če bolnik sam ne zadiha, da ima potem verjetno možganske poškodbe (nove ali celo prve). Bila je strogo proti temu testu. Ampak v Sloveniji, se mi zdi, da to opravijo na pravi način. Šele čisto na koncu, ko ni nobenih drugih pozitivnih znakov.
Na splošno je bila proti temu pregledu, ker naj bi s tem samo motili umirajočega pri umiranju. Ampak meni se kljub neprijetnostim zdi potreben... Če je človek možgansko mrtev, ga verjetno ledena voda v sluhovodu ne bo motila, če je pa možno pomagati, se bo pa s tem testom to odkrilo.
Laično razmišljanje. In seveda gledano z mojega vidika: jaz bi vse to prostovoljno pustila, da se mi naredi, če je koga zanimalo.
vendranka :: 07.08.2020 ob 10:47
Avtor: Kinniy
A se kdo spomni zgodbe o enem našem mornarju? Je padel čez ograjo preooceanke..... to greš par deset metrov v vodo!!! In ladja je šla naprej.....
Nekdo je opazil, da ga ni. In so čez par ur obrnili in ga našli in rešili. Mislim, to pa je sreča. Par ur sredi oceana brcat v vodi.... pa tudi če je bilo sredi belega dne v idiličnem vremenu. Meni bi se zmešalo.

Mici bo ziher našla tega mornarja.


Ta ki je padel je bil igralec Lotos Sparovec.
leskova mast :: 08.08.2020 ob 17:27
Wir Kinder aus Bullerbue od Astrid Lindgren. V slovenscini se prodaja pod naslovom Vsi mi otroci iz hrupnega. Cuden naslov. Kakorkoli ze, to je cudovita knjiga za otroke v nizjih razredih osnovne sole. Zgodbe pise Lisa, stara skoraj 8 let. Opisuje vsakodnevno zivljenje 6 vaskih otrok starih 7 do 9 let, iz casa, ko je bilo zivljenje se bolj preprosto, ko so tudi otroci se imeli zadolzitve, kot je npr. delo na njivi. Otroci, stari 7 do 9 let, pomagajo bolni uciteljici, resijo zlorabljenega psa praznujejo z dedkom, se prepirajo za spalnice, fantje nagajajo deklicam, a na koncu so vsi ena velika druzina prijateljev. Preproste in prijetne zgodbe, ne vem pa, ce bodo navdusile tudi danasnje otroke, prilepljene na elektroniko, ker svet iz knjige je zelo drugacen, kot ga zivijo oni.
3425 :: 08.08.2020 ob 19:58
Avtor: vendranka
Avtor: Kinniy
A se kdo spomni zgodbe o enem našem mornarju? Je padel čez ograjo preooceanke..... to greš par deset metrov v vodo!!! In ladja je šla naprej.....
Nekdo je opazil, da ga ni. In so čez par ur obrnili in ga našli in rešili. Mislim, to pa je sreča. Par ur sredi oceana brcat v vodi.... pa tudi če je bilo sredi belega dne v idiličnem vremenu. Meni bi se zmešalo.

Mici bo ziher našla tega mornarja.


Ta ki je padel je bil igralec Lotos Sparovec.

Ne verjamem.
leskova mast :: 09.08.2020 ob 1:11


Grozljive zgodbe in nekatere vredne svojega filma.

Spresujem se, kaksna bi bila smrt v takih okoliscinah. Ali prej zaspis ali gres na pol v nezavest zaradi izcrpanosti in se niti ne zavedas, da ko se utapljas ali se to zgodi pri polni zavesti. Je kdo kje kaj bral ali slisal o tem? Ampak vseeno manj grozno, ket ce bi te zivega pokopali in bi se potem zbudil.
mici :: 09.08.2020 ob 4:54
Nisem. Sem se pa takrat sprasevala, kako je umrl Sterk.
Pa prijatelja je skorajda odplaknilo z jadrnice sredi Atlantika.
WiCkEd WiTcH :: 10.08.2020 ob 10:16
Kiera Cass: Elita

Odpri sliko ➜

America je že med elito, med šestimi izbrankami, ki se borijo za krono in princa.
Še vedno se odloča med fantoma, še vedno se sprašuje ali je sploh primenega testa za princeso. Bo kos izzivom te naloge?
Še vedno se sprašujemo, kdo so skrivnostni uporniki in kakšna je v resnici zgodovina njihove dežele. Jo je možno izboljšati?


Drugi del trilogije. O prvem delu nekaj strani nazaj.
Kinniy :: 10.08.2020 ob 14:04
Avtor: vendranka
Avtor: Kinniy
A se kdo spomni zgodbe o enem našem mornarju? Je padel čez ograjo preooceanke..... to greš par deset metrov v vodo!!! In ladja je šla naprej.....
Nekdo je opazil, da ga ni. In so čez par ur obrnili in ga našli in rešili. Mislim, to pa je sreča. Par ur sredi oceana brcat v vodi.... pa tudi če je bilo sredi belega dne v idiličnem vremenu. Meni bi se zmešalo.

Mici bo ziher našla tega mornarja.


Ta ki je padel je bil igralec Lotos Sparovec.


Hvalla ti. In hvala Mici za kasnejše info.
WiCkEd WiTcH :: 14.08.2020 ob 8:17
Ken Follett: Svetovna zima

Odpri sliko ➜

O prvem delu nekaj strani nazaj.
Še enkrat skoraj 900 strani. Začne se s požarom Reichstaga leta 1933 in konča nekaj let po 2. svetovni vojni z jasnim namigom na hladno vojno v nadaljevanju. Naši glavni junaki iz prve knjige so zdaj že v srednjih letih z odraščajočimi otroki, ki so v Svetovni zimi v ospredju. Ponovno spremljamo družine iz Anglije, Rusije, Nemčije in Amerike ter njihove povezave.
Tretji del me že čaka doma.:)
WiCkEd WiTcH :: 25.08.2020 ob 7:16
Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor

Nekega dne se v skednju srečata dva možakarja, oba nesrečna in z istim ciljem: samomorom. Ker pa sta si družno preprečila namero, začasno opustita načrt in se spoznata. Zbereta še druge finske somišljenike in se z njimi odpravita koncu naproti.
Kar sem prebrala o tej knjigi, bi morala biti navdušena. Pa nisem, kvečjemu očarana nad prikupnimi dogodki, ki so se pripetili samomorilcem.

Odpri sliko ➜
WiCkEd WiTcH :: 25.08.2020 ob 7:17
Noah Gordon: Zdravnik

Rob J. nekje na začetku 11. stol. v Angliji postane sirota, a ga k sreči k sebi v uk vzame brivec / kirurg / zabavljač. Kmalu Rob J. ugotovi, da ima poseben dar in zdravniški poklic ga vedno bolj privlači. Ves čas ga zanima, kako bi še lahko izboljšal svoje znanje, da bi pomagal čimveč ljudjem. V želji po učenju se odpravi celo na drug konec sveta.

Luštna zgodba, občasno malo prehitra. Tudi konec je nekako prehitro zaključen. Mogoče na neodgovorjena vprašanja odgovorita naslednji knjigi v trilogiji.

Odpri sliko ➜
WiCkEd WiTcH :: 27.08.2020 ob 10:42
Tess Gerritsen: Težnost

Odpri sliko ➜

Vesolje je nevarno, kljub previdnostnim ukrepom. Nevarnost pa je še večja, ko se na krovu Mednarodne vesoljske postaje pojavi grožnja, ki je nihče ni pričakoval in ki je začela ubijati vsa živa bitja.
Neka mešanica med filmoma Izbruh in Osmi potnik. Napeto do konca, čeprav sem se spomnila še bolj šokantnega zaključka.:)

Tess Gerritsen je tudi avtorica knjig o dr. Isles in detektivki Rizzoli, po katerih je bila posnetka tudi televizijska različica.
FriLLox :: 03.09.2020 ob 9:03
"Slike iz prirode - Vrbanjakov,Nande ; 1930"
"Kako je človek postal velikan - Iljin,M ; 1950"
leskova mast :: 03.09.2020 ob 15:27
Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor

Nekega dne se v skednju srečata dva možakarja, oba nesrečna in z istim ciljem: samomorom. Ker pa sta si družno preprečila namero, začasno opustita načrt in se spoznata. Zbereta še druge finske somišljenike in se z njimi odpravita koncu naproti.
Kar sem prebrala o tej knjigi, bi morala biti navdušena. Pa nisem, kvečjemu očarana nad prikupnimi dogodki, ki so se pripetili samomorilcem.

Odpri sliko ➜


A prav domnevam, da se samomor ni zgodil?

Me je pa spomnilo na kult Jima Jonesa in njihov skupinski mnozicni samomor.
leskova mast :: 03.09.2020 ob 16:17
The Madness of Crowds (Norost mnozic) avtorja Douglasa Murraya. Avtor je bel in homoseksualec. Knjiga je razdeljena na 4 poglavja, vsako s svojo tematiko: Homoseksualci, zenske, transi in rasa. Avtorja skrbi smer, v katero se danes premika svet. Trenutno sem na pol knjige.

Za homoseksualce pravi, da sami sebi delajo skodo z ekshibicionizmom, zivljenjskim stilom in trdi da ne zelijo enakovrednosti, ampak enakovrednost s privilegiji. Pravi, da so se nekoc primerjali z Martinom Lutrom Kingom in njegovim pohodom, vendar da podobnosti ni nobene. In da ce bi King zahteval
pravice za crnce na enak primitiven nacin, ga ne bi nihce jemal resno. Se nekaj let nazaj je bila njihova zveza proti porokam in proti starsevstvu za geje, vendar so iz politicnih razlogov te stvari postavili kot dva od svojih ciljev. Pravi tudi, da je znotraj LGBT skupnosti veliko nesoglasij in medsebojnega preziranja ali celo sovrastva, saj se ima vsaka crka za vecvredno od drugih crk. Avtor loci geje (kamor pristeva sebe) od Q (queer) in meni, da Q s svojim odnosom, vedenjem, ekhibicionizmom in sovrastvom do heteroseksualcev spodkopavajo prizadevanja gejev.

V poglavju o transih pise o pospesenem trendu spreminjanja spola in o tem, kako vedno mlajse otroke spreminjajo v nekaj, kar niso. Posveti se najbolj znani zdravnici s tega podrocja, ki ima najvecjo kliniko v ZDA in otrokom daje zaviralce pubertete ze pri 8 letih, na mastektomije pa posilja ze 13-letnice (podatki iz leta 2017). Zdravnica in njen moz sta zastopnika enega najvecjih proizvajalcev testosterona, ki ga dajeta otrokom in za casa Obamove vlade sta dobila vec kot 5 milijonov za studijo o vplivu hormonov na mladoletnike, pod pogojem,da imata kontrolno skupino, cesar pa nimata in tudi jasno povesta, da je ne nameravata imeti. Prav v zvezi s to studijo so znizali starost otrok, ko zacnejo prejemati zaviralce pubertete in hormone. Ocita ji tudi, da otrokom zacne injicirati zaviralce pubertete brez predhodnega posvetovanja s psihologom ali psihiatrom, saj kot ona pravi, tudi diabetikov ne poslje k psihiatru preden jim predpise insulin. Avtor pove, da so v VB sole, kjer morajo v duhu enakopravnosti in sprejetosti ucitelji otrokom razloziti, da imajo lahko menstruacijo tako dekleta kot fantje. Po njegovem ima na zeljo po spremembi spola velik vpliv nesprejetost v domaci druzini in otroci iscejo izhod iz nevidnosti ali celo sovrastva starsev do njih v spremembi spola. To trditev ilustrira z zivljenjskimi zgodbami nekaterih transov. Najtezja se mi je zdela zgodaba Nizozemke Nancy, ki se je rodila v druzino samih fantov in je bila vsa leta odrascanja zapostavljana. Mislila je, da bo s spremembo spola sprejeta, a ni bila, zato je zaprosila za evtanazijo, ki jo je drzava odobrila in izvedla. Ze to se mi zdi grozljivo, ta brezscnost drzave do svojih drzavljanov. Enako grozljiva je izjava njene/ njegove matere po Nancyini/ Nathanovi smrti: "Ko sem prvic zagledala Nancy, so se moje sanje razblinile. Bila je grda. Imela sem fantomski porod. Njena smrt me ne moti. Nimam obcutka zalosti, dvomov ali obzalovanja. Nikoli nisva bili povezani."

Zadnjih dveh poglavij se nisem prebrala. Bom porocala.
WiCkEd WiTcH :: 03.09.2020 ob 20:08
Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor

Nekega dne se v skednju srečata dva možakarja, oba nesrečna in z istim ciljem: samomorom. Ker pa sta si družno preprečila namero, začasno opustita načrt in se spoznata. Zbereta še druge finske somišljenike in se z njimi odpravita koncu naproti.
Kar sem prebrala o tej knjigi, bi morala biti navdušena. Pa nisem, kvečjemu očarana nad prikupnimi dogodki, ki so se pripetili samomorilcem.

Odpri sliko ➜


A prav domnevam, da se samomor ni zgodil?

Me je pa spomnilo na kult Jima Jonesa in njihov skupinski mnozicni samomor.

A ne, ti so simpatični in popolnoma prostovoljno na avtobusu proti koncu.:P
Nekateri naredijo samomor, večina ne. Knjiga je luštna, ker se je večina trdno odločenih v nekem trenutku premislila, samo zato ker so se imeli tako fino.


Murrayeve pa se pri nas ne dobi, niti v angleščini.:( Me je pa spomnila na knjigo Bruce Brenda David, ki sem jo prebrala pred časom.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.