PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE - 18


leskova mast :: 17.10.2020 ob 19:27
Ti, ti Zofka. Vsega so zenske krive. Mogoce je bila bolj pametna in je vedela, kdo je bolj primeren za vladarja, ceprav bi bilo lepse od nje, da bi presvitlega cesarja spodbujala, da bi monarhijo razpustil.
In kaj sta pocela ta stara dva po primopredaji prestola? Sta sla na dopust, vrtnarila?
lelj :: 17.10.2020 ob 19:49
leskova mast :: 17.10.2020 ob 20:05
Odlicna metoda. Mi je na pamet padla ena ideja.
Dojenček :: 18.10.2020 ob 10:51
Avtor: lelj
Zakaj je predal prestol sinu?


Nekje sem bral, da je imela Zofija vse pod komando in je bilo to njeno maslo.
Sploh je rada maltretirala Sisi.


Habsburžani so lahko srečni, da je Zofka zavihala rokave in stvar vzela v svoje roke . Njen mož je bil Ferdinandov brat, podobno počasen kot Ferdinand, le da je spočel bistrega prestolonaslednika. Tega je Zofka brez ujčkanja dala v dril za cesarja. Toliko pametna pa je vendarle bila, da je vedela, da se s še enim id***om na tronu, cesarstvu zelo slabo piše.

Sissiko je imela rada, ni nobenih dokazov, da je ni marala, še več obstaja cela reč pisem, ki dokazujejo nasprotno. Bila je njena teta, imela je izkušnje z vzgojo in hotela ji je le pomagati ( hoteli ali ne priznati, s Franclom Jožefom je zadela v sredino). Samovšečna Sissi je imela probleme s teto predvsem zato, ker je bila Zofka ( ne da bi ji bilo treba piti smutije iz telečjega mesa in krvi ) za razliko od nje prava lepotica. Babji posli, pač.

Dokazno gradivo, sliki obeh lepotičk :

Odpri sliko ➜

Odpri sliko ➜
lelj :: 18.10.2020 ob 11:31
Ne vidim, da bi bila Sisi kaj manj lepa od Zofke.
Zita je tudi zelo všečna.

Erzsi se mi zdi pa sploh lepotička.
leskova mast :: 18.10.2020 ob 14:25
Kdo je Erzsi?

@Dojencek, meni so slike, ki jih lepis, zelo vsec. A lahko naslednjic se napises imena slikarjev, ki so jih naslikali? Hvala.
lelj :: 18.10.2020 ob 14:45
lelj :: 18.10.2020 ob 15:33
Franc Jožef je bil kot cesar vedno dober oče vsem dobrim ljudem.
A vendar je prišel v smrtno nevarnost.
Nikdar se ni bal svojih podložnikov.
Kedar hodi na sprehod, ne spremlja ga krdelo vojakov kakor druge vladarje, med svojim narodom se čuti varnega, kajti ljubezen je najboljši varuh cesarjev.

Dne 18. februvarja 1853 sprehajal se je cesar sé svojim adjutantom po bastiji Dunajski.
Blizu koroških vrat se pripogne črez prsobran, da bi pogledal v mestni graben.
Tedaj skoči blazen mladenič proti njemu in mu zasadi od zadej nož v vrat.
Ali Božja roka čuvala je nad blagim cesarjem.
Ovratnikova spona oslabila je moč napadovalčevo, da je ranil cesarja le lahko.

Adjutant prijel je s pomočjo meščana Ettenrecha besnega hudodelnika.
Cesar si pa obriše z robcem kri z vrata ter gre krepko in po konci v palačo nadvojvode Albrehta, kjer ga obvežejo.

Strašna novica se raznese kot blisk po Dunaju.
Z burnimi živio klici pozdravljajo ljudje cesarja, ko vidijo, da ga je varoval Bog.
Ker so se gneli okolu njega, stopi pred palačo z voza in reče zbranim:

»Le pomirite se, nič ni tako hudega.
Godi se mi, kakor hrabrim mojim vojakom !«

V zahvalo za Božje varstvo sezidali so na Dunaji Obljubljeno cerkev, najlepšo, kolikor jih je videti tam.

Odpri sliko ➜
leskova mast :: 18.10.2020 ob 17:29
Rszhi. Lepo, ampak z miljoni se ni tezko igrati aktivistke, socialistke in kmetice. Katera njena zlahtnica se je tam dalec od doma tudi igrala kmetico, a njej se ni izslo.

Astro.com ima njeno astrolosko karto. Zenska je bila natancna/ pcajzlasta, zelo kriticna in rojena upornica. A bi se dobro obnesla kot medicinska sestra v kaksni bolnici ali kaj podobnega, nekje, kjer v zakulisju ali v ustanovi pomaga ljudem, oziroma izvaja nek servis zanje. Kljub svoji kriticni dispoziciji, je znala dobro vrteti jezik in krmariti med ljudmi. Ampak navzven hladna, v resnici pa je zadrzevala custva, dokler ni izbruhnila s tako silo, da so vsi bezali od nje. V ljubezni je bila strastna, a tudi vzkipljive narave. Ni cudno, da je hitro sprozila petelina. Ambiciozna v smislu z glavo skozi zid, a z obcasnimi depresijami in ovirami v karieri.
Dojenček :: 18.10.2020 ob 18:36
Zofko je naslikal Joseph Karl Stieler, Ziziko pa Franz Xaver Winterhalter.
lelj :: 24.10.2020 ob 14:35
Leta 1855 je obiskal cesar Franc Jožef Lvov, glavno mesto Galicije.
Obiskoval je bolnice, ni se strašil nobene bolezni, vsakega bolnika je hotel tolažiti s prijazno besedo v materinem jeziku.
Ljudje so se čudili toliki dobroti in ljubeznjivosti.
Marsikdo je vedel pripovedovati, kako skrbi za svoje vojake.

Med množico, ki je stala pred bolnico, kjer je bil ravno cesar, bil je tudi invalid.
Zlata medalja za hrabrost mu je kinčala prsi, možato in ravno se je držal, le desni rokav mu je mahal prazen ob strani.
Leta 1849 bila mu je odtrgala italijanska krogla roko.

»To je pa vendar preveč, da se upa naš cesar celo v bolnice.
Kako lahko bi nalezel kako bolezen« oglasi se starka poleg njega.

Invalid ji odgovori:
Vi še ne poznate cesarja.
Leta 1849, komaj se mi je zacelila rana za desnico, lotila se me je kolera.
Ležal sem v bolnici na Dunaji.
Bil sem že okreval toliko, da sem mogel hoditi okoli.
Bil sem ravno na dvorišči, kar pridrdra kočija.
Iz nje skoči cesar sam ter stopi skozi vrata.
Molče ga pozdravlja straža.
Lahkim korakom stopa po stopnicah.
Ravno hoče v dvorano, kjer je bilo vse polno bolnikov, kar prisopiha za njim bolniški zdravnik, kteremu so bili javili, da je prišlo Njegovo Veličanstvo.

Prestrašen stopi zdravnik pred njega ter pravi:
»Oprostite, Veličanstvo, Vaše življenje je v nevarnosti, kajti tu niso sami ranjenci, nekateri so bolni tudi za kolero!«

Cesar postoji, roko položi zdravniku na ramo, rekoč:
»Hvala vam za opomin, gospod zdravnik.
Pošteno mislite.
Pa povejte mi, ali bi šli vi med bolnike, ko bi ležal vaš sin za kolero bolan med njimi?«

»Seveda, ko bi bil sin med njimi, velevala bi mi dolžnost, naj ga obiščem« odgovori zdravnik.

»Nu, glej !
V tej dvorani leži mnogo mojih sinov.
Ali mi braniš še poti do njih?«

Tako je pripovedoval invalid.
Poslušalci so kar strmeli.
Ko pride cesar iz bolnice, pozdravi ga ljudstvo navdušeno kakor nikdar poprej.
lelj :: 24.10.2020 ob 14:40
lelj :: 25.10.2020 ob 14:36
Bilo je 8. decembra 1852 na praznik čistega spočetja Marije Device.

Prijetno je ta dan solnce sijalo, kar je za tak zimski čas gotovo redka prikazen.
Dunajčani, vsak po svoje praznično oblečen, hiteli so popoludne iz mesta, da si zunaj mesta poiščejo veselja in zabave.
Znano je namreč, da se Dunajčani radi izprehajajo in najprijetnejši kraj v sprehajališči jim je tako imenovani Prater zunaj velicega dunajskega mesta.
Zato je tudi ta dan bilo vse živo po Praterskih ulicah.
Staro in mlado, imenitni in ubožni, vse je vrelo po ulicah.
Krasne kočije z gospodo so drdrale, mladi gospodje in gospodične na lepo osedlanih konjih so jezdili po širokej cesti naravnost v Prater.

Mej toliko množico raznega ljudstva zapoje zvonček in duhoven v belej obleki se prikaže na cesti, nesoč presveto rešnje Telo bolniku za sveto popotnico.
Spodobno se ljudje duhovnemu gospodu umikujejo na desno in na levo.
Nekteri se odkrivajo, drugi bolj mlačni tudi ne, a malo jih je, ki bi se bili priklonili.

V tem trenotku pridrdra dvorska kočija ter obstoji med gostimi vrstami sprehajajočega ljudstva.
Iz kočije stopi zal mladenič lepe in visoke rasti, ponižno se odkrije, pade na koleni in prejme blagoslov s presvetim rešnjim Telesom iz duhovnikovih rok.
In kaj pravite, kdo je bil ta zal mladenič, ki je dal tako lep vzgled pobožnosti sprehajajočim Dunajčanom?
To je bil naš dobri in presvitli cesar, Franc Jožef I., takrat še mladenič star 21 let.
Velika množica ljudi to videč, obrne se za mladim cesarjem ter ž njim vred spremi duhovnika s presvetim rešnjim Telesom.

In kako bi ne bili pač srečni mi avstrijski državljani, ker imamo vladarja, kteri se ne sramuje svoje svete katoliške vere očitno spoznati pred ljudmi in moliti kralja nebes in zemlje v skrivnostnem zakramentu presvetega rešnjega Telesa.

Otroci, ta izgled vam bodi vedno pred očmi, ter delajte tudi vi tako ves čas svojega življenja, ne brineč se za one, ki se vam posmehujejo.
leskova mast :: 25.10.2020 ob 19:29
Ena sodelavka je bila rojena in je odrasla v Lvivu in samo kritizira, kako je tam vse zanic. Video kaze lepo mesto.

Drugace je bila pa sodobna nevesta po posti. Z mozem, tudi Ukrajincem, ki se je preselil sem k teti kot najblizji sorodnik kot najstnik, da je podedoval njeno kmetijo , se nikakor nista ujela, a po kakih 10+ letih se kar vztrajata skupaj. Imata dva otroka.

Je dobri cesar govoril tudi ukrajinsko? Mogoce Poljsko? Tam okoli je namrec veliko Poljakov, ki se ostali tam potem, ko je bilo velikega Lithuanian-Poljskega kraljestva konec. Tudi od te zgoraj omenjene sodelavke je bila ena babica Poljakinja.
lelj :: 25.10.2020 ob 20:04
Verjetno je govoril tudi ukrajinsko, ker je moral vsak cesar govoriti glavne jezike narodov monarhije.
Tudi njegova žena se je morala pred poroko naučiti jezike.

Tudi po koncu monarhije je Zita hotela, da se Otto nauči vse jezike narodov in verjetno tudi sedanji člani Habsburške hiše znajo te jezike.

Ko so cesarju kjlub protestiranju Nemcev zapeli Oj, Triglav moj dom, je cesar pevce pohvalil v Slovenskem jeziku.
leskova mast :: 25.10.2020 ob 20:09
Ali ves kaj o tem, kako je ucenje tujih jezikov potekalo? So imeli najete naravne govorce za ucitelje? So znali povedati samo osnovne stvari ali tudi kaj vec?
Dojenček :: 25.10.2020 ob 20:19
Ja, Zofka je poskrbela, da je bil sine kar se da razgledan. Govoril je francosko, nemško, latinsko, starogrško, italijansko, madžarsko, po češko in poljsko. V dril je šel, ko je bil star 7 let. Začelo se je s 16imi urami na teden, ki so se do 18ega leta raztegnile na 50 ur. Poleg jezikov se je učil matematike, fizike, zgodovine, zemljepisa, prava, politike in seveda vojskovanja oz. športa. Pri 13ih je bil že polkovnik, pri 18ih cesar.

Odpri sliko ➜

Naslikal Miklós Barabás.
leskova mast :: 25.10.2020 ob 20:24
To me pa kar preseneca, da so dali tak poudarek na jezike. No, tale Zofka zgleda, da je bila kar pametna zenska za razliko onih drugih.

In hvala za ime slikarja.
lelj :: 25.10.2020 ob 20:27
Ali ves kaj o tem, kako je ucenje tujih jezikov potekalo? So imeli najete naravne govorce za ucitelje? So znali povedati samo osnovne stvari ali tudi kaj vec?


V našem kraju je Erbergova graščina.
Erbergi so veliko hodili poučevat otroke cesarjev.
Najbolj je znan po tem baron Jožef Kalasanc Erberg, ki je skupaj z ženo Jožefo Katarino Attems odšel poučevati otroke cesarja Franca I.
Učil jih je tudi slovenski jezik.
Na mostu v Beričevem je dal napis v slovenskem jeziku, kar je bilo za tiste čase milo rečeno predrzno za Nemce.
Žal so Erbergi leta 1847 po moški liniji izumrli.

Nekatere jezike so cesarji znali v nulo.
Slovenski jezik pa malo manj.
Tako je cesar pohvalil pevce v polomljeni slovenščini.
leskova mast :: 25.10.2020 ob 20:34
Lelj, to je pa zanimivo. Ce ves se kaj vec, napisi. Vidim, da so bili baroni.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.