😆 A podpirate današnjo stavko? - 5

Bravo, dojenček. Za oba odstavka podpis.

Joj, bi jaz enkrat rada izvedela za vse te modre nicke...

Dojenček, tudi jaz mislim, da ima večina naših šol in vrtev "lastne" hišnike, kuharice in čistilke.
Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas se morajo šole in vrtci držati smernic zdrave prehrane za otroke. Veliko možnost odločanja pri tem imajo tudi sveti staršev in sveti zavoda, če temu ni tako. Ne vem, če bi neki zunanji izvajalec tako zlahka to delal in še za "primerno" ceno.

Pri vas je pa šolanje kar drago. Ali je tako samo na določenih šolah?

Kakšna čarovnica pa si, če ne veš 😛
V kavo poglej. Saj jo imaš na vrhu strani.

Plačilo podaljšanega bivanja variira glede na številno ur, ki jih dete prezivi v PB in seveda, od prihodkov staršev.
Je pa v PB poskrbljeno za kvalitetno prezivljanje časa, otroci imajo izjemno veliko delavnic od športnih, kulturno-umetniških, varstvo okolja. Obvezno opravljanje domačih nalog in obvezno zabavanje 🙂. Vzgojitelji in učitelji v delavnicah so res pohvale vredni.

Samo šolanje je zastonj.
Pri nas so učitelji zelo spoštovani s strani staršev in otrok in uzivajo zaupanje. Z učnim načrtom smo seznanjeni še pred vpisom v šolo (razen ocenjevanje je bil dolgoleten problem, ki pa je zdaj tudi rešen 🙂), tako , da ko podpišeš pogodbo s šolo nimaš kaj jamrat oziroma, če ti ni všeč so vrata na stezaj odprta 🙂.

Tudi pri nas se morajo drzati smeric ( misliš, da mi futramo deca z odpadki ali kemijo 🙂), le, da, če podjetje zeli dobiti posel, se bo moral pač prilagoditi. In cena (zelo okusnih) kosil, mislim, da ni pretirana.

Da se vrnemo k temi 🙂

Nekaj me čudi, nekje je Porajkel omenila čistilke ali kuharice. Kako? Res, da ne jaz niti ona nisva „domačinki“ , tako, da bi bilo fino, če mi kdo razlozi.
Jaz razumem, da so v javnem sektorju zaposleni učitelji, gasilci, cela četa referentov, znanstveniki, kulturniki, predsednik drzave in stotine drugih. Ne razumem pa, da so čistilke in kuharice ( bog naj jim pozegna, če so, če zasluzijo več, kot bi v zasebnem, ampak kako?)
Če se omejim recimo na vrtec. Razumem, da so vzgojiteljice in pomočnice in ravnatelj plačani iz proračuna. Ampak vrtec bi verjetno prihranil ogromno denarja, če bi najel čistilce iz nekega servisa, ki počistijo, ko se ustanova zapre. In denimo kuharice, računovodkinje in drugo osebje, ki s prosveto nima nič skupnega 😕.
Pri nas v šolah in vrtcih, tudi v bolnišnicah imajo kuhinjo in jedilnice ( se pravi ustanova priskrbi prostor), ampak ne delavcev. Kuharice in delilci hrane so delavci druge firme ( običajno zasebnika) skuhajo, razdelijo hrano, pomijejo. Čistilci so spet iz druge firme.
Mar ni v Sloveniji tudi tako?
Ker tako, da so bili v šolstvu in javnih sluzbah zaposlene čistilke, kuharice in hišniki je bilo v času socializma, sem mislila, da se je to reorganiziralo, ker na ta način bi bil proračun (za kapljico v morje, zal) razbremenjen ( in, če je za verjeti Maridl, ki pravi, da ji gre v zasebnem sektorju boljše, potem ni vrag, da ne bi šlo kuharicam in čistilkam tudi bolje pri drugem koritu).
Mi lahko prosim kdo pojasni kaj je na tem?

Citiram sicer dobri dve leti stare podatke iz članka v Financah, bojim pa se, da je danes več ali manj enako. Se je pa medtem minimalna plača za delo s polnim delovnim časom povečala iz 790,73 na 804,96 eur bruto, kolikor znese v tem trenutku. Plus še ena nelogična (če mene vprašate svinjska) zadeva: dodatek na delovno dobo in pogoje dela je že vštet v ta znesek, torej so delavci na minimalni plačani plačani v resnici še manj.

Zato sem strašno alergična na izjave v smilu Vsak naj bije svojo bitko. Nekoč se je reklo Lahko je s polno ritjo srat. 42.000 delavcev v Sloveniji torej zasluži za poln delovni čas manj kot 805 eur bruto. Res je, nekateri imajo samo prikazanega minimalca, vse preveč jih pa dejansko dela za ta znesek.

Pa še citat iz financ:

Kdo vse je 'pod minimalcem'

A najnižje uvrščeno delovno mesto, ki ga zasedajo javni uslužbenci, ni v prvem, ampak v petem plačnem razredu, za katerega je osnovna plača določena pri 512 evrih bruto.

Javni uslužbenci, uvrščeni nekje do 16. plačnega razreda (5,4 odstotka vseh), prejemajo razliko do minimalne plače, ki je od januarja 790,73 evra bruto.

Večina delovnih mest v javnem sektorju, ki so ovrednotena manj, kot je minimalna plača, je v t. i. plačni skupini J. Tipična delovna mesta so na primer hišnik, administrator, voznik, čistilka, informatik, strokovni sodelavec, ipd.

Aja?
Sicer pa. Brigaj se zase.