☕ Uganka o hobitu

V Kimberleyskem pogorju na severu Avstralije je prof. Mike Morwood raziskoval slikarije na steni, ki naj bi bile stare 30.000 let. Narisani so jeleni in druge živali, ki jih v Avstraliji ne najdemo, prisotne pa so v Aziji. https://en.wikipedia.org/wiki/Bradshaw_rock_paintings Bradshaw Morwood je po tem sklepal, da so avtorji slik prišli iz Azije pred več kot 30.000 leti preko katerega izmed 17.000 vulkanskih otokov, ki so raztreseni med obema celinama. Morwoodovo pozornost je pritegnil otok Flores, kjer so v 90. letih indonezijski in nizozemski raziskovalci našli kosti slonov in drugih živali ter kameno orodje, ki naj bi bilo staro 700.000 let. Otok Flores leži vzhodno od Wallaceove črte, črte, z zahrbtnimi in močnimi morskimi tokovi, ki je dolgo onemogočala prehod iz Azije v Avstralijo. http://www.foto-reiseberichte.com/wp-content/uploads/2010/05/comp_800px-Wallace.jpg slika w. črte in otoka Flores A najdeno orodje ni prepričalo znanstvene srenje, da je v tistem času na otoku res živel pripadnik človeškega rodu, ki bi lahko izdeloval orodje in 50.000 let nazaj prišel tudi v Avstralijo, zato je Morwood začel izkopavanja v Liang Bua, jami, ki so jo domačini imenovali Mrzla jama. V njej so se skrivali pred vročinskimi valovi in hudimi nevihtami. https://en.wikipedia.org/wiki/Liang_Bua Liang Bua Kopali so do globine 16-17 m, tako globoko, kot ni še nihče v Aziji, ker sploh niso pričakovali, da bodo kaj našli. V prvih dveh letih so našli nekaj kosti živali in kameno orodje. V globini šestih metrov so potem našli še kost roke, ki je mogoče pripadala človečnjaku. Izkopavanje je postalo eno izmed največjih v Aziji, pritegnilo je tudi več znanstvenikov različnih strok. V naslednjem letu pa so našli le en zob. Ko je raziskovalcem začelo zmanjkovati denarja in časa, se je Morwood odpravil v Džakarto, da bi z izkopavanjem lahko nadaljevali. Med njegovo odsotnostjo in le nekaj dni pred koncem kopanja pa sta Thomas Sutikna in Rokus Due Awe, indonezijska raziskovalca, našla okostje predsodobnega človeškega otroka-po njunih besedah. Okostje je brez čela, obrvni lok je poudarjen in je brez brade. Našli so skoraj popolno okostje. https://thesebonesofmine.files.wordpress.com/2014/08/lb1.jpg slika okostja Kmalu pa so ugotovili, da najdeno okostje ne pripada otroku, ker ima izrasle in obrabljene modrostne zobe. Okostje pripada odrasli ženski, veliki le 1 m. Predvidevali so, da je nova vrsta in jo poimenovali https://en.wikipedia.org/wiki/Homo_floresiensis Homo floresiensis , skrajšano hobit. Ima kratke noge, velika stopala, brezbrado čeljust in čudne zobe. Zraven tega okostja, ki so ga poimenovali LB1, so našli še veliko drugih koščkov kosti in še eno popolno spodnjo čeljust. V jami so našli še zooglenelo oglje kosti živali, torej je bil hobit verjetno lovec, ki je znal uporabljati ogenj. Mike Morwood je za mnenje poprosil Petra Browna, ki je že desetletja preučeval azijske fosile človečnjakov. Brown je takoj opazil,da je okostje hobita popolnoma drugačno od sodobnega človeka. Hobit ima tudi majhen nevrokranij, manjšega od novorojenčka in šimpanza: 400 cm3, kar je 3x manj od odraslega homo sapiensa sapiensa. Dvonožci z enakimi možgani kot hobit so izumrli (po uradni teoriji) že 2,5-3 mo let nazaj v Afriki. Okostje hobita so poslali na datiranje k Bertu Robertsu, strokovnjaku za datiranje z luminiscenco. Ta postopek nam pove, kdaj je bil nek predmet nazadnje obsijan s sončno svetlobo. Rezultat: okostje je mlajše od 30.000 let., kar pomeni da sta se homo floresiensis in homo sapiens sapiens zelo verjetno srečala. Ralph Holloway, ki se ukvarja z uvrščanjem fosilov v časovnico, je povedal, da se je velikost možganov človeka skozi evolucijo postopoma skoraj potrojila. Če uvrstimo hobita v to časovnico, ga postavimo tik pred h. s. sapiensa in s tem podremo vse prejšnje teorije. Okostje hobita so ponovno datirali. Geokronolog Chris Turney je z radiokarbonsko datacijo odkril, da je okostje staro 18.000 let. Prof. Tenku Jacob je eminenca indonezijske antropologije, slovi po tem, da si rad prisvoji tuja odkritja in po pregledu okostja hobita je zaključil, da so to ostanki sodobnega človeka. Ima (še vedno) veliko podpornikov pri tej teoriji. Jacoba so prisilili, da je okostje vrnil Indonezijskemu centru arheologije, a je s svojim vplivom dosegel, da se je izkopavanje v Liang Bua končalo. Zdaj se je začelo prepiranje. Skeptiki so trdili, da je hobit v resnici le bolan, deformiran pritlikavec. Prof. Robert Martin pravi, da so možgani tako majhni zaradi deformacijske bolezni. Kot primer so dali Bebe-ja, dvornega norčka iz 18. stol., ki je bil še manjši od hobita, s pomanjšanimi možgani, a telo v normalnih proporcih-za razliko od hobita. Bebe je imel https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrocefalija mikrocefalijo. Radiologi in prof. Dean Falk so primerjali lobanji in možgane človeka z mikrocefalijo in hobita. Ugotovili so, da si niso niti podobni. Najprej so mislili, da so podobni opičjim, so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da so hobitovi možgani kljub majhnosti preoblikovani za inteligenco. 3 mio let nazaj je v Afriki živel človečnjak s 400 cm3 velikimi možgani, a ni znal izdelovati orodja. V Liang Bua pa je bilo najdeno orodje. Dr. Jim Phillips je ta pomislek ovrgel, da četudi je hobit res novo odkrita vrsta, ni izdeloval (ni mogel) orodja, ampak ga je naredil sodobni človek. Mike Morwood je začel (zaradi prepovedi izkopavanja v jami) pregledovati okolico jame. Našel je še več orodja, ki je zelo prefinjeno in natančno izdelano, a preprostejše od orodja sodobnega človeka drugje po svetu). Podobna tehnika izdelovanja pa se pojavi tudi pri človečnjakih iz Afrike. Privrženci teorije o novi vrsti, so teorijo o bolezni zavrgli, češ: telo se lahko spremeni zaradi bolezni, zobje pa le redko. In hobit ima nenavadne zobe. Shara Bailey, strokovnjakinja za fosilne zobe je pregledala zobe pri lobanji LB1 in spodnjo čeljustnico (LB6), ki so jo našli poleg LB1. Ugotovila je, da so si zobje na obeh čeljustnicah podobni, kočniki so podobni kočnikom sodobnega človeka, a ličniki so čudni-ni jih mogla uvrstiti nikamor. Čudno je, da bi dve bitji trpeli za isto redko boleznijo, ki bi se tako odražala na zobeh. Skeptiki so trdili, da so čisto vsi zobje podobni zobem sodobnega človeka. Shara je za pomoč prosila razvojnega biologa tima Bromaga, ki je potrdil, da so vsi zobje sistematično spremenjeni, da se prilegajo manjši čeljusti. Kar pa ni poimenoval bolezen, ampak evolucija. Matt Tocheri preučuje kosti v dlaneh in stopalih (na teh dveh mestih je več kot 50% naših kosti). Preučeval je človečnjaške fosile, opice in sodobnega človeka. Osredotočil se je na karpalne kosti, v zapestju. Človeško zapestje se zelo razlikuje od vseh ostalih, od vseh opic in vseh človečnjakov. Ena majhna kost pod kazalcem je pri človeku drugače oblikovana, ker je naša dlan narejena za prijemanje, ta ista kost je pa pri opicah drugačna, ker je prirejena za visenje na vejah. Ko je Tocheri pregledal kosti v zapestju pri hobitu, je ugotovil, da je podobno človečnjakovim in afriškim človeškim opicam. Noben sodoben človek (tudi pritlikavec ali oseba z mikrocefalisom) nima takega zapestja, kot ga ima hobit. To je dokaz za popolnoma novo vrsto. Uradna teorija o človeški evoluciji sloni na izjemno malo dokazih. Imamo 200 lobanj, 6 okostij in kup fosilnih delcev-kar naj bi pojasnjevalo 7 mio let evolucije. Henry Gee, urednik revije Nature, pravi, da je možno, da je obstajajo ogromno vrst, ki so živeli nekaj 100.000 let in izumrle, a (zaenkrat) o njih ne vemo čisto nič. En sam ostanek lahko celotno teorijo o linearni evoluciji popolnoma poruši. Uradna teorija pravi, da so afriške savane zibelka človeštva in da razvoj velikih možganov loči ljudi od živali. Hobit je obe trditvi postavil na glavo (in kariere uglednih ljudi). Hobit je majhen, z majhnimi možgani, dolgimi rokami, kratkimi nogami in živel je tako pred kratkim. Da bi hobita bolje razumeli, so se znanstveniki začeli spraševati, kdo je njegov prednik. Najprej so pomislili na homo erectusa, 1,8 m velik človečnjak, ki je znal uporabljati ogenj in orodje in imel je velike možgane. Ob pravem času je bil na pravem mestu. Njegove ostanke so našli blizu otoka Flores, na otoku Java- https://en.wikipedia.org/wiki/Java_Man javanski človek. Živel je pred 1,8 mio let. John de Vos in Robin Dennell, strokovnjaka za indonezijske fosile, pravita, da je homo erectus 1,5 mio let nazaj prišel na Javo in potem mogoče še na otok Flores. Izolacija majhnega otoka pa je lahko povzročila čuden efekt. Majhni otoki (Java, Flores, celo sredozemski otoki) so znani po tem, da spremenijo živali. Podgane os velike kot psi, kuščarji so postali komodoški varani, slon se je spremenil v pritlikavega stegodona, velikega kot krava in mogoče se je homo erectus spremenil v majhnega hobita. A Dennell o tej teoriji ni čisto prepričan, ker efekt majhnega otoka možganov še ni spremenil. Bill Jungers pravi, da ni nobenega dokaza, da bi bil hobit le pomanjšan homo erectus in da je prednik hobita celo starejši od homo erectusa. Druga teorija pravi, da je bil hobit majhen že ob prihodu na otok, njegovega prednika pa morajo iskati bolj na začetku človekovega drevesa. Avstralopitek je bil velik 1,2 in primitiven. Njegovo najbolj znano okostje je https://en.wikipedia.org/wiki/Lucy_(Australopithecus) Lucy , ki je živela pred 3 mio leti, ani bila nikoli izven Afrike. A če primerjamo okostji hobita in avstralopiteka ugotovimo, da se križnica enega in medenica drugega popolnoma ujemata, nadlahtnica in stegnenica pa sta enako dolgi. Okostji sta si na splošno zelo podobni. A skeptiki to teorijo zavračajo, ker avstralopitek ni nikoli zapustil Afrike in da so ostanke hobita našli le v Liang Bua. A ta teorija je vsekakor možna, ker je Azija zelo slabo raziskana. Včasih je obstajal Savanastan, travnata ravnica, ki je povezovala Afriko in Azijo. Preko nje se je veliko živali preselilo bolj na vzhod, lahko bi se tudi avstralopitek. Azijski travniki so bili prav tako starejši in večji od afriških, zato je možno tudi, da je Azija v bistvu zibelka človeštva. V Dmanisiji, Gruziji, je v zadnjih 10 letih arheolog David Lordkipanidze na zemljišču srednjeveškega samostana našel 4 lobanje. Majhne so, z majhnimi možgani (600 cm3). To je verjetno prvi človek, ki je zapustil Afriko, saj je najstarejši znani v Evraziji in je 1,7 mio let starejši od hobita. Lahko bi bil tudi hobitov ali homo erectusov prednik. Poimenovali so ga https://en.wikipedia.org/wiki/Homo_erectus#Homo_erectus_georgicus Homo erectus georgicus. Če primerjamo odkritja na Floresu in v Gruziji ugotovimo, da evolucija ne more biti ravna črta in da so ta odkritja sprožila še več vprašanj. Sutikana in Mrowood načrtujeta nova izkopavanja v Aziji. Tam je še na tisoče takih jam, kot je Liang Bua. Povzeto po dokumentarni oddaji The hobbit enigma.