A si pravkar slike dodal?
Sem hotela ravno moledovat zanje:)
Hvala za trud.
Sem hotela ravno moledovat zanje:)
Hvala za trud.
0
Dragi gospod dvorni svetnik!
Ko bi le mogel s tako lahkoto blažiti vašo bolečino ob izgubi vašega sina, kot sem zlahka podpisal listino o njegovih zaslugah.
Ker prvega ne zmorem, pa lahko glasno izrečem resnico o slavni žrtvi.
Vaš sin je umrl junaške smrti!
Njemu sem zaupal obrambo trdnjave Predel.
Ta obrambna točka je, ob takratnih razmerah, morala biti prepuščena svoji usodi.
Toda odločitev branilcev je bila raje častno umreti na bojnem polju, kot sovražniku olajšati veliko bitko.
Sprejel ni nobene zahteve, preziral je vse sovražnikove grožnje in s svojim zgledom vplival na brate po orožju, da so sprejeli junaški sklep: Bolje umreti, kot predati položaj sovražniku!
Strahotno so otežili nasprotniku napad, dokler se temu le ni posrečilo zažgati utrdbe.
Z mečem v roki je vaš sin vodil izpad iz utrdbe in padel, pregažen od premoči.
Tako je vaš plemeniti sin umrl za pravice svojega cesarja in domovine.
Nikoli se mu tega z zahvalo in spoštovanjem ne bo moglo pozabiti in vsak vojak bo ganjen izgovarjal njegovo ime, v vojnozgodovinskih knjigah pa bo naveden ko svetel zgled.
Sprejmite vse moje spoštovanje,
s katerim ostajam vam naklonjen
nadvojvoda Johann.
Ko bi le mogel s tako lahkoto blažiti vašo bolečino ob izgubi vašega sina, kot sem zlahka podpisal listino o njegovih zaslugah.
Ker prvega ne zmorem, pa lahko glasno izrečem resnico o slavni žrtvi.
Vaš sin je umrl junaške smrti!
Njemu sem zaupal obrambo trdnjave Predel.
Ta obrambna točka je, ob takratnih razmerah, morala biti prepuščena svoji usodi.
Toda odločitev branilcev je bila raje častno umreti na bojnem polju, kot sovražniku olajšati veliko bitko.
Sprejel ni nobene zahteve, preziral je vse sovražnikove grožnje in s svojim zgledom vplival na brate po orožju, da so sprejeli junaški sklep: Bolje umreti, kot predati položaj sovražniku!
Strahotno so otežili nasprotniku napad, dokler se temu le ni posrečilo zažgati utrdbe.
Z mečem v roki je vaš sin vodil izpad iz utrdbe in padel, pregažen od premoči.
Tako je vaš plemeniti sin umrl za pravice svojega cesarja in domovine.
Nikoli se mu tega z zahvalo in spoštovanjem ne bo moglo pozabiti in vsak vojak bo ganjen izgovarjal njegovo ime, v vojnozgodovinskih knjigah pa bo naveden ko svetel zgled.
Sprejmite vse moje spoštovanje,
s katerim ostajam vam naklonjen
nadvojvoda Johann.
0
Predel je znan tudi pod imenom "avstrijske Termopile", ker so to bitko slavili in primerjali z bojem špartanskih branilcev pri Termopilah.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.04.2017 ob 17:03
V utrdbo prišlo 16 topničarjev in 24 podajalcev. S seboj so pripeljali 10 topov. Dva 3funtna topova so namestili v predutrdbo. V utrdbo pa so namestili dva 3funtna, dva 6funtna in štiri doppelhaken topiče. Za 6funtne topove so imeli 320 krogel in 32 karteč, za 3funtne topove pa 240 krogel in 24 karteč.
Topovi so imeli domet 300 metrov, vendar pa je bil učinkovit domet le 150 metrov.
Trdnjava je imela zalogo vode in živil za 1 mesec, zgrajena pa je bila za 150 mož. Večina mož so bili Hrvati, ki so veljali za hrabre vojake in so dobivali najtežje položaje v bitkah.
14. MAJ 1809
So se začeli boji pri Naborjetu.
Isti dan so pred Predelsko trdnjavo prišli dve stotniji 3. Slunjskega obmejnega polka, ki sta bili zaradi nenehnih pohodov in naporov precej utrujeni. Jankovićevo stotnijo je stotnik Hermann poslal naprej proti Naborjetu, ki so jo pri Rablju napadle italijanske in francoske čete.
https://c1.staticflickr.com/9/8468/29430950692_ea309de109_b.jpg
tu so Jankovićevo stotnijo napadle italijanske in francoske čete
15. MAJ 1809
Se je stotnija stotnika Petra Jankovića vrnila pred utrdbo Predel. Ker je bilo v utrdbi premalo prostora, hrane in streliva je v utrdbo lahko vstopilo le 20 mož Jankovićeve stotnije, kar je število mož v utrdbi povečalo na 242 mož. V tistem trenutku so bili Francozi že pri Strmecu in so se slišali poki iz francoskega orožja.
Janković je z ostalimi možmi poskušal čez hribovje priti na Koroško in se pridružiti avstrijski vojski.
16. MAJ 1809
Ob svitu se je na Predelu začelo obstreljevanje.
Ob 15.00 je francoski častnik z bobnarjem zahteval predajo in obljubil, da bodo posadki utrdbe omogočili prosto pot.
Stotnik Hermann je odgovoril: »NOBENE PREDAJE!«
Obstreljevanje se je nadaljevalo še cel dan.
Ponoči so Francozi postavili 5 novih topov. Uspelo jim je tudi priti nad utrdbo.
Istega dne se je Janković izgubil in se izmučen sklenil vrniti k utrdbi. Stotniji je uspelo priti na Koroško.
17. MAJ 1809
Ob svitu so Francozi začeli še z močnejšim napadom na utrdbo, vendar so branitelji s topovi in puškami uspešno pobijali napadalce.
Francozi so s hriba nad utrdbo streljali na prostor med kladoro in ograjo, kar je branilce prisililo, da so se umaknili v notranjost klador.
S topovi so Francozi močno poškodovali položaje okrog klador, nekaj topničarjev ranili in jih nekaj tudi ubili. Francoski topovi so bili 600 metrov oddaljeni od utrdbe.
Kljub temu so bili Hermannovi topovi v utrdbi še vedno močni in so pobili veliko Francozov.
Popoldne je prišel francoski častnik sprejet predajo.
Tudi tokrat ga je stotnik Hermann zavrnil in boji so se nadaljevali.
Istega dne je padla utrdba pri Naborjetu in Trbiž, kar je omogočilo, da so se trije francoski bataljoni s topniško posadko začeli pomikati proti Predelu.
Ponoči so Francozi premestili 6funtni top na cesto bližje utrdbi in ga zakrili z drevesnimi bruni.
https://c1.staticflickr.com/9/8153/28934796874_3c55bba73e_b.jpg
mesto Utrdbe oziroma Zgornje Kladare
18. MAJ 1809
Zgodaj zjutraj so spet začeli z obstreljevanjem utrdbe, ki se je še vedno uspešno branila.
Ob 8.00 je francoski častnik z bobnarjem spet zahteval predajo.
Ker je stotnik Hermann vedel, da jih bodo Francozi poklali, če se predajo mu je odgovoril:
»Zaupali so mi obrambo te utrdbe, zato bom izpolnil svojo dolžnost. Ne bojim se umreti za domovino. Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru ne bom predal položaja, ki so mi ga zaupali. Branil ga bom do zadnjega moža!«
Posadka utrdbe se je na njegove besede odzvala z vriski in vzkliki podpore.
Boji so se nadaljevali. Francozi so začeli s hriba valiti skale in kamenje. Top na cesti je počasi rušil utrdbo.
Ob 14.00 se je vrnil francoski častnik za predajo in bil spet zavrnjen.
Utrujeni in lačni Francozi so se pripravljali za odločilni napad.
Ob 17.00 se je začel prvi val odločilnega napada. Po prvem valu je znova prišel častnik za predajo. Branilci so odgovorili s salvami iz strelnih lin. Začel se je drugi val. Branilci so še vedno uspešno pobijali napadalce s topovi in puškami. Francozom je uspelo priti do pregrad in jarkov in tam obležali mrtvi. Jarki so bili polni mrtvih in ranjenih Francozov. Francozi so sklenili utrdbo zažgati. Takrat so se vrata zgornje kladare odprla. Branilci so se z bajoneti pognali proti napadalcem in se poskušali prebiti iz obroča v hribovje.
»NOBENE PREDAJE!« je glasno zavpil Hermann, »VSAK NAJ SI SKUŠA IZBORITI POT!«
https://c1.staticflickr.com/9/8208/29465431231_4f3e0f3f6d_b.jpg
Zgodovinar Simon Rutar je zapisal:
»Ko se je odbil zadnji opomin, bližalo se je 6000 mož od vseh stranij hitrim korakom proti kladari. Ali iz nje so letele karteče in puškine krogle, ter podirale francoske verste, da so padali vojaki kot snopi na tla. Te so nadomestovale nove čete, ki so bile pa zopet postreljene. Strašen boj se uname na obeh straneh. Zadnjič se posreči sovražniku, da se priplazi do lesene ograde in sedaj se začne boj na persobranu, mož proti možu. Okopi in jarek so bili polni mertvih in ranjenih. Ali hrovaški junaki neso prenehali streljati iz kladare.
Zadnjič pridejo oni vojaki, ki so bili nad terdnjavico splezali, tako blizu kladare, da jo zažgo se smolenimi venci. Veter je plamen hitro razpihal in požar se razširi na vse strani, tako da zaradi dima in ognja ni bilo več mogoče kladare braniti.
Sedaj skoči Hermann z mečem u roci na čelu posadke iz goreče kladare in skuša predreti sovražnika, da bi dospel na bližnje visočine. Ali Francozi obdajo malo posadko od vseh stranij in bijejo po njej, da je bila groza.
Hermann je dobil toliko ran, da mu je kri iztekla, in zgrudil se je mertev na tla.
Tako se je zgodilo tudi njegovim tovarišem, ki so se tudi zadnji trenutek bili kot levi in skušali prodati svoje življenje, kolikor mogoče drago. Tako je popadal mož za možem, poginil tovariš za tovarišem in v kratkem času bila je vsa posadka posečena.«
https://c1.staticflickr.com/9/8106/29255684770_87df75811a_b.jpg
mesto Predutrdbe - tu so našli Jankovića
Ob vdoru v predutrdbo so francoski grenadirji našli na tleh izmučenega in bolanega stotnika Jankovića in ga hoteli pokončati. Rešili so ga štirje francoski častniki.
VIR: Vasja Klavora, PREDEL 1809