Pri nas vsa voda pride iz hribov kjer ni fekalij in ljudi, so pa pod njimi preveč pregnojeni travniki, kar privede do onesnaženja in se zatorej vodi dodaja klor.
Zanimivo da tam kjer gnojenja travnikov ni, tudi vode ni potrebno klorirati. Govorim za naš, lokalni okoliš.
Za agronoma: Kaj ko bi razcistil nekaj osnovnih pojmov in protislovij za Desiree in druge bralce, npr.
- zakaj je omejeno gnojenje z gnojnico na 2x na leto, ce po Desireeinem ni nikoli prevec dusika v zemlji? Ker ce dusika ni nikoli prevec, potem bi iz tega sklepali, da zemljo lahko zalivamo z gnojnico vsak dan. Obrazlozi to protislovje.
- kaksen vpliv imajo soli v urinu na zemljo in posledicno na rastline
- ali imajo vse rastline enako potrebo po dusiku
- kako veliko dusika (ki ga po Desireeinem ni nikoli prevec) spremeni razmerje makro in mikro hranil in kaksne so posledice za rastline
- kako vpliva spremenjeno razmerje med mikro in makro hranili na vrsto rastlin, ki rastejo na prepognojeni zemlji
- kaksen vpliv ima prepogosta uporaba gnojnice na pH zemlje
- kako spremeni spremenjen pH avtohtone vrste
- kako neomejena kolicina gnojnice vpliva na pdtalnico in na povrsinske vode?
Ko bos na ta najbolj osnovna vprasanja odgovoril in ko bom imela cas. bova vrgla se eno debato, zakaj kmetje sami sebi delajo skodo.
Zdaj pa čakam da se oglasite v obrambi temu kako oh in sploh zdrav je klor!
Pa kaj ti je danes resno no? kar nekaj trmariš, ja logično je da so zasebni vodnjaki neklorirani, ker ljudje sploh ne vedo kaj pijejo, ker smatrajo da je bistrina za vodo dovolj, in kako je mogoče, da ljudje kljub škodljivemu kloriranju vseeno dosežejo večjo starost, kot pa takrat ko so pili bistro neklorirano vodo?
Da strinjam se, klor škoduje, vendar veliko manj kot pa kaka resnejša okužba z kako pandemsko bakterijo!
Za agronoma: Kaj ko bi razcistil nekaj osnovnih pojmov in protislovij za Desiree in druge bralce, npr.
- zakaj je omejeno gnojenje z gnojnico na 2x na leto, ce po Desireeinem ni nikoli prevec dusika v zemlji? Ker ce dusika ni nikoli prevec, potem bi iz tega sklepali, da zemljo lahko zalivamo z gnojnico vsak dan. Obrazlozi to protislovje.
- kaksen vpliv imajo soli v urinu na zemljo in posledicno na rastline
- ali imajo vse rastline enako potrebo po dusiku
- kako veliko dusika (ki ga po Desireeinem ni nikoli prevec) spremeni razmerje makro in mikro hranil in kaksne so posledice za rastline
- kako vpliva spremenjeno razmerje med mikro in makro hranili na vrsto rastlin, ki rastejo na prepognojeni zemlji
- kaksen vpliv ima prepogosta uporaba gnojnice na pH zemlje
- kako spremeni spremenjen pH avtohtone vrste
- kako neomejena kolicina gnojnice vpliva na pdtalnico in na povrsinske vode?
Ko bos na ta najbolj osnovna vprasanja odgovoril in ko bom imela cas. bova vrgla se eno debato, zakaj kmetje sami sebi delajo skodo.
Mislim da tega ne bodo zmogli prebaviti. Ker je ignoranca lažja.
Jst pa mislim, da ti močno pretiravaš in nihče ne gnoji tako kot ti opisuješ, kot vem se voda klorira preventivno.
Ne bo šlo. Ker voda nikakor ni glavni dejavnik pri doseganju višje starosti populacije.
Mestni smo zadnjič pili neklorirano vodo in fasali črevesno okužbo.
Vode se ne klorira zato, da nas bo čimveč dočakalo sto let, ampak za preprečevanje tovrstnih okužb.
Za agronoma: Kaj ko bi razcistil nekaj osnovnih pojmov in protislovij za Desiree in druge bralce, npr.
- zakaj je omejeno gnojenje z gnojnico na 2x na leto, ce po Desireeinem ni nikoli prevec dusika v zemlji? Ker ce dusika ni nikoli prevec, potem bi iz tega sklepali, da zemljo lahko zalivamo z gnojnico vsak dan. Obrazlozi to protislovje.
- kaksen vpliv imajo soli v urinu na zemljo in posledicno na rastline
- ali imajo vse rastline enako potrebo po dusiku
- kako veliko dusika (ki ga po Desireeinem ni nikoli prevec) spremeni razmerje makro in mikro hranil in kaksne so posledice za rastline
- kako vpliva spremenjeno razmerje med mikro in makro hranili na vrsto rastlin, ki rastejo na prepognojeni zemlji
- kaksen vpliv ima prepogosta uporaba gnojnice na pH zemlje
- kako spremeni spremenjen pH avtohtone vrste
- kako neomejena kolicina gnojnice vpliva na pdtalnico in na povrsinske vode?
Ko bos na ta najbolj osnovna vprasanja odgovoril in ko bom imela cas. bova vrgla se eno debato, zakaj kmetje sami sebi delajo skodo.
No ti povem:
Dušik se iz zemlje razmeroma hitro poveže z plini iz atmosfere, zato ga je v zemlji v intenzivni pridelavi vedno premalo, dodaja se v raznoraznih kemijskih oblikah foliarno ali pa preko korenin.
Nitratno(sol) vezani dušik je bolj dostopen gomoljevkam, medtem ko amonijsko vezan dušik je bolj dostopen rastlinam z nadzemnimi plodovi.
Nimajo vse rastline enake potrebe po dušiku, recimo fižol si je sposoben sam pridelati ustrezno obliko dušika, pa recimo kaka facelija, česen, čebul, zato je tudi te površine nesmiselno predhodno gnojiti z gnojevko.
Na mikro in makro hranila, ki so že v zemlji, gnojevka kot taka ne vpliva, vpliva pa na obliko vezave dušika, ki v zemlji ni problematična namreč sulfatna oblika vezave, je večinoma pogubna za rastline, če se gnoji foliarno, v zemlji pa ne.
Gnojnica niti nima tolikšnega vpliva na PH, kot ga ima recimo nepravilno kolobarjenje in seveda kisli dež. Seveda sprememba PH v tleh vpliva na avtohtone vrste v kolikor zemlje ne razkisamo, ampak kmetje pospešeno apnijo njive.
Nihče nikjer ne govori, da gnojevka ni obremenjujoča za vode, zato pa tudi je omejeno polivanje z njo. Neomejeno polivanje z gnojnico pa je milorečeno samo v vaših glavah, namreč zakaj bi nekdo trošil vir hranil za brezveze in potem za pridelek kupoval draga in umetna mineralna gnojila in zraven še tvegal finančno kazen?
In če prav razumem, nikjer ne piše, da je dodajanje dušika smiselno samo z polivanjem gnojevke, pač pa se strinjam, da dušika v zemlji za rastje, seveda ne govorim o umetnem dodajanju dušika, pač pa o naravni gnojevki, ni nikoli preveč!
Debata, čakam!
Da, tudi jaz sem mestna. In me vsakršen slabšalen odnos do nas mestnih moti.
Saj ne da imam kaj proti mestnim, a vendarle hecno kako ste vsi strokovnjaki za gnojenje, medtem ko sam takorekoč vsakodnevno hodim po teh travnikih, vidim na lastne oči to o čemur pišem.
A misliš, da v mestih pa nimamo pognojenih travnikov? c c c
Da, tudi jaz sem mestna. In me vsakršen slabšalen odnos do nas mestnih moti.
Saj ne da imam kaj proti mestnim, a vendarle hecno kako ste vsi strokovnjaki za gnojenje, medtem ko sam takorekoč vsakodnevno hodim po teh travnikih, vidim na lastne oči to o čemur pišem.
Tudi jst vsak dan hodim po travnikih in gozdovih in ti ne morem pritrditi v tem prekomernem gnojenju, pri nas ( okolica Ivančne ) so travniki pred prvo košnjo kot cvetni nasadi, da o čebelah niti ne govorim.
Pa da ne pozabim, z gnojevko je smiselno gnojiti samo določene kmetijskopridelovalne površine. V izogib prekomernemu in nesmiselnemu ravnanju, je naše ministrstvo zadevo uredilo tako, da mora vsaka kmet. pridelovalna površina imeti izdelan gnojilni načrt, ki mora upoštevati stanje hranil v zemlji, kulturo in kolobar, ter temu ustrezno prilagoditi dodajanje gnojil. Nikjer in nikoli ne boš namreč videla, da bi po koruzi polivali gnojnico, ker bi jo zažgali, zakaj sem zgoraj napisal in pojasnil!
To kar piše frilox je pa kozlarija in kaže samo na nepoznavanje tega področja pri nas v Sloveniji!
Saj pravim da pišem o svojem lokalnem okolju ter nekaterih nevestnih kmetavzarjih ki se tega poslužujejo.
Potem pa ne posplošuj. Bralo se je drugače.
Tudi na moji parceli, ki leži sicer v urbanem naselju pod Pohorjem opažam čebele. Drugje jih ne. Pa ne le ene. Prehodim mnogo zelenic, travnikov, saj je to moje delo, kruh, a jih ne opažam. V moji mladosti si moral prav paziti, da ne stopiš na čebelo. Toliko jih je bilo. Tudi metuljev. Mak je cvetel v jarkih ob cesti. Danes tega ni.
Eno je kar piše v predpisih, drugo pa kar se dogaja v resnici, a kaj bi sploh še pisal.
Spet kažeš da nimaš pojma, predpisi se pri nas izvajajo dokaj skrbno in strogo, sicer sledi kazen EU!
Samo danes je bilo prekontrolirani cc 130 MID-ov!
Imam samo 7 minut casa, zato samo tole
Na mikro in makro hranila, ki so že v zemlji, gnojevka kot taka ne vpliva, --- vpliva pa na razmerje. In ce imas naenkrat prevec dusika glede na fosfor in kalij, kaj se zgodi?
Gnojnica niti nima tolikšnega vpliva na PH, kot ga ima recimo nepravilno kolobarjenje in seveda kisli dež. Seveda sprememba PH v tleh vpliva na avtohtone vrste v kolikor zemlje ne razkisamo, ampak kmetje pospešeno apnijo njive. --- ne sprasujem relativno, ampak absolutno. Ali veliko gnojnice spremeni pH ali ne. Pustimo kolobarjenje in ostalo. V tej temi e govor o gnojnici, zato ne relativiziraj. Da le ni vse tako roznato z gnojnico, oves ze v naslednjem delu stavka z apnom, kjer samega sebe negiras, saj apnoo visa pH in zakaj bi morali visati pH, ce ga gnojnica bistveno ne zniza?
Ce naravne gnojevke ni nikoli prevec, kot pises na koncu in ker nisi odgovoril na prvotno vprasanje, ki se nanasa na to: kaksen je vpliv soli iz naravne gnojevke in kako zalianje z gnojevko spremeni avtohtone vrste? )pozabi na apno kot popravek za prenizek pH, ker to je tako kot zdravniki, ki dajo pacientu eno tableto, potem pa zaradi stranskih ucinkov naslednjo tableto in tako naprej in je krog sklenjen).
In se eno vprasanje. Prosim, razlozi, zakaj naravne gnojevke ni nikoli prevec, ker take mantre brez dokazila nic ne pomenijo.
Haha, kazen EU ta je dobra. Celo same občine kršijo zakonske uvedbe EU, goljufajo in izčrpavajo sredstva tam kjer se le da, tu pa en pametnjakovič piše o skrbnosti in strogosti, dobrodošel na Balkan! 🙂
Male ljudi nadzorujejo, velike ribe pa pustijo pri miru. Sploh, če kaka plava kuvertica pade. Toliko o delu inšpekcije.
Imam samo 7 minut casa, zato samo tole
Na mikro in makro hranila, ki so že v zemlji, gnojevka kot taka ne vpliva, --- vpliva pa na razmerje. In ce imas naenkrat prevec dusika glede na fosfor in kalij, kaj se zgodi?
Gnojnica niti nima tolikšnega vpliva na PH, kot ga ima recimo nepravilno kolobarjenje in seveda kisli dež. Seveda sprememba PH v tleh vpliva na avtohtone vrste v kolikor zemlje ne razkisamo, ampak kmetje pospešeno apnijo njive. --- ne sprasujem relativno, ampak absolutno. Ali veliko gnojnice spremeni pH ali ne. Pustimo kolobarjenje in ostalo. V tej temi e govor o gnojnici, zato ne relativiziraj. Da le ni vse tako roznato z gnojnico, oves ze v naslednjem delu stavka z apnom, kjer samega sebe negiras, saj apnoo visa pH in zakaj bi morali visati pH, ce ga gnojnica bistveno ne zniza?
Ce naravne gnojevke ni nikoli prevec, kot pises na koncu in ker nisi odgovoril na prvotno vprasanje, ki se nanasa na to: kaksen je vpliv soli iz naravne gnojevke in kako zalianje z gnojevko spremeni avtohtone vrste? )pozabi na apno kot popravek za prenizek pH, ker to je tako kot zdravniki, ki dajo pacientu eno tableto, potem pa zaradi stranskih ucinkov naslednjo tableto in tako naprej in je krog sklenjen).
In se eno vprasanje. Prosim, razlozi, zakaj naravne gnojevke ni nikoli prevec, ker take mantre brez dokazila nic ne pomenijo.
Vse sem pojasnil, zemlje ne zakisa gnojevka, pač pa kisle padavine in razkis je potreben, dušik pospešuje rast, če je dodan preko gnojevke, je to v obeh omenjenih oblikah, in te oblike onemogočajo intenziteto rasti do te mere, da bi rastlina bila zaradi intenzivnosti rasti šibka in neodporna, to naredimo z umetno dodanimi gnojili. Z apnom se PH niža, ne viša, gnojnica tudi silazna ne zakisa tal, dokazano.
Nikoli je ni preveč zaradi oblike vezave dušika, ena oblika čaka (dolgoročna zaloga z dušikom) druga se sprošča ob stiku z vlago in jo rastlina dobi takoj. Je pa je preveč v smislu, da zemeljske plasti niso sposobne prefiltrirati nekega enormnega polivanja v sušnih dneh.
Še kaj?
u jebenti gnojnica je problem, vsak dan nekaj novega na tem forumu izvem! Predlagam nekaj nehajte kakati, pa lulati pa bodo vse vode bistre ko aplski izvirček in brez klora, potem nehajte uporabljati elektriko, avte vstran in vrnite se v jame in zemlja bo raj 😉
Kje ga pa ti serješ, pa menda ne v naravi, po forumih je bolj eko veš 😛
Pa ti misliš, da je v Slo res toliko gnojevke, da bi bilo možno vse površine zaliti z njo?
23.08.2017 ob 16:22